Konec poletja

Konec je. Konec je poletja. Vsaj v celinski Sloveniji. In začelo se je. Obdobje šole, klopotcev, trgatev, megle, deževnih juter in mrkih pogledov. Kot da je s soncem odšla tudi vsa radost v nas ljudeh. No… vsaj v nekaterih.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Klopotci so bili zame vedno simbol konca. In začetka. Konec poletja in začetek šole. Zdaj sem starejši, pa še vedno me malo stisne, ko zaslišim prve klopotce. Zanimivo. Z etnološkega vidika neprecenljiv kos slovenske zapuščine, z mojega pa simbol odhoda poletja. Ko se začnemo vsi malo zapirati vase. Kot da bi hladnejši vetrovi lahko prišli do živega našim čustvom in nižje temperature ohladile vroča poletna doživetja. Poletje sem vedno povezoval z brezskrbnostjo. In lahkotnostjo. Vsi smo lahko oblečeni samo toliko, da smo pokriti. Obleka služi samo kot pokrivalo, ne kot zaščita. Ni kap, rokavic, šalov, nogavic, dolgih rokavov in dolgih hlač. In ljudje smo lahko bolj odprti. Kot da nas obleka, s tem, ko nas zaščiti pred mrazom, spomni na to, da moramo bolj čuvati svojo notranjost in se ne preveč odpirati.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Pa k sreči ni pri vseh tako. Poznam jih kar nekaj, ki jim jesen prinese veselje v življenje. In barve. In možnost občutenja mraza, ki so ga pogrešale. Ste kdaj stali zunaj, na rahlem jesenskem dežju in pustili, da vam veter mrši lase in dviguje krilo? Ali se zariva pod majico pri moških? Da ohlaja razgrete misli in nam pusti malo treznejšo presojo o življenju. V poletju se nam zdi vse tako enostavno. Ne poznam veliko ljudi, ki bi v poletnem času kaj preveč planirali, spreminjali, se prilagajali in ne šli s tokom poletnih dni. Na prehodu v jesen, točno v tem času, pa smo polni načrtov in ambicij. Čas za spremembo službe, nov kredit ali začetek prenove stanovanja. Saj veste… temperature so znova take, da nam pustijo tudi kaj delati.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

In barve. Komaj jih čakam. Sprehod po barvitem gozdu je zame eno najlepših doživetij. In vonj zemlje, prepojen z vlago rose in jesenskih deževij. Listje na tleh. Gobe in kostanji. Pa grozdje in jabolka. Z jesenjo se vračajo dotiki narave. Kot da poleti spi in ni tako intenzivna. Jeseni pa se vse odpre. Pripravlja se na zimo. Razpre, da se očisti. To mi je všeč. In žalost za poletjem se naenkrat prevesi v veselje jeseni. Res. Očitno se je prav veselim. In prav je tako. Življenje brez letnih časov je dolgočasno. Enolično. Tako pa imamo možnost veselja in radoživosti štirikrat na leto. Ali ni to nekaj najlepšega?

Deli s prijatelji

3 komentarji

  1. Gregor pozdravljeni,
    Hvala za vaš čudovit zapis in barvit pogled na jesenski letni čas, ki se mu nemalokrat godi krivica. Jesen ima svoj čar in svoje radosti….ne žalujmo za poletjem temveč raje veselo zakorakajmo v jesen:), vse dobro in lepo pozdravljeni
    Karin

  2. Ps: pa še to….slike so naravnost fantastične! Kdo se ne bi veselil takšne jeseni:)…hvala za slikovito razvajanje,
    Karin

  3. Lepo je, kadar moški deluje in se pokaže s svojim čutnim delom in se ne boji razpreti palete čustev in opevati vtisov, na katere nima nobenega vpliva. Še več takih liričnih izpovedi s tvojega zornega kota, Gregor! 😉

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja