Nekdo od zgoraj vidi vse

Pred nekaj urami me je na sprehodu po eni od evropskih metropol prešinila neka misel: “Vse življenje je potovanje med hribi in dolinami.” Ker res potujemo. Enkrat se vzpenjamo, drugič padamo. Malo po ravnini, pa spet gor ali dol.

Vir: Pinterest

Pred dnevi sem bil na koncertu v Čakovcu. Balašević je moja ljubezen še iz dni, ko se mi je življenje zdelo enostavno in zabavno. Ko so bile vse poti ravne in dosegljive, cilji pa zapisani v zvezdah. Bil je moja spremljava, ko sem se poistovetil z Vaso Ladačkim in onim tipom, ki je bil zaljubljen v Dunjo in onim, ki je celo življenje želel samo lepo Protino hčerko. To, da so vse prave ljubezni žalostne, se mi je zdela najčistejša resnica in mislil sem, da nekdo od zgoraj res vleče niti usode in se igra z našimi čustvi. Njegovi koncerti so bili zato čustveni in v njih sem videl in iskal uteho. Vse do Čakovca.

Vir: Pinterest

Pred kakim letom dni so se dogajale čudne stvari. Vesolje ali pa nekdo od zgoraj je pošiljal signale, se igral in prirejal trenutke naključij tako jasno, da so njegovi ali njihovi nameni meni in njej hitro postali jasni. In ni se imelo smisla upirati. Oba sva skočila, nisva rekla hop, niti zaprla oči. Samo prijela sva se za roke, se pogledala in skočila. Po enem letu držanja za roke mi je v Čakovcu Vasa zvenel prvič kot nekdo, ki ga razumem, ampak … takrat sem doumel, da lahko človek v življenju dobi in konje vrane, po livadi razigrane, in uro z zlatim pasom in posestva in njive plodne in vinograde polne grozdja samo takrat, ko je z osebo, ki jo ima rad in ki jo ljubi. In Vase mi je bilo žal, ker tega ni doživel.

Vir: Pinterest

In ko je med koncertom izza oblakov pogledala še polna luna, obsijala tisoče zaljubljenih, kot bi nam dala svoj blagoslov, je zopet izgledalo, kot da nekdo od zgoraj zganja komedijo in dramo istočasno. Kot da ni dovolj, da te presunejo besedila največjega pesnika med glasbeniki, kot da ni dovolj, da si z osebo, s katero sta si zavezala srci v pentljo, je še kot okras polna luna, kot češnja na torti popolnemu večeru. Ko se zaveš, da ti je bila podarjena ljubezen in ob vseh zgoraj napisanih okoliščinah, se hitro zarosijo oči. Hitro rečeš onim zgoraj :”Hvala!” In hitro si rečeš, da vse prave ljubezni niso žalostne.

Vir: Pinterest

In odhitiš naslednji dan z drugo ljubeznijo na drug koncert. V mojem primeru s hčerko na Coldplay. Ampak to je že druga zgodba.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Naroči se na naš YT kanal
Holler Box