Potovati je zame ključnega pomena. Od trenutka, ko začnem pripravljati kovčke, pa četudi le s stvarmi za tri dni, se v meni nekaj spremeni, kot bi vedela, da bom vstopila skozi nova vrata in videla stvari, ki mi bodo nedvomno zelo všeč. Oditi, vsakič znova, mi podari tako velika krila, da bi najbrž lahko kar brez letala prišla do Amerike in potem šla še naprej, lahka kot oblak. Ne gre le za fizično potovanje, gre resnično za potovanje duše, ki potrebuje nove kraje in ljudi, da se prenovi in tako dobi nov pogled na svet. Težko je priti nazaj, čeprav ima dom nedvomno svoj čar, predstavlja zavetje in ponuja ogromno stvari, ki so samo moje, brez katerih ne bi bila jaz, saj so del mene. Zelo pomemben del. Pa vendar, svet je zame tako zanimiv in bleščeč, da se ga težko naveličam, z radovednimi očmi ga raziskujem, kot bi bil igračka polna skrivnosti, ki je tam zame, da bi bilo bivanje na tem planetu čim lepše. Všeč mi je potovati z avtom, ker poslušam svojo najljubšo glasbo, se tu in tam ustavim, da bi s fotoaparatom zabeležila trenutek ali preprosto gledam skozi okno in uživam v tišini, držim za roko moškega, ki mi največ pomeni in se zgubljam v občudovanju drobne brazgotine, gub in skrivnostnih znakov, ki jo krasijo. In prav tako rada letim, ker lahko skozi okno gledam oblake in sem v tistem trenutku del zraka, kar se mi zdi neverjetno, breztežna in hitra, včasih celo toliko, da se čas narobe vrti in ima dan kar 30 ur. Rada letim ponoči, ko imajo velika mesta tiste čarobne lučke in vse je kot ogromen lunapark, jaz pa sem udobno nameščena na fotelju, z nosom pritisnjenim ob okno in ti mi vedno znova rečeš: «Hej, da ne bi slučajno odšla … bova nazaj, obljubim«. Še dobro, da te lahko držim za besedo, ker vem, da jo res držiš in samo misel na potovanje me iz meseca v mesec drži budno, v pričakovanju novih izzivov in krajev, ki jih še nisem videla. Ali sem jih že, vendar jih gledam z drugačnimi očmi.
vir: osebni arhiv
To je zame svoboda, da preprosto greš. Pozorno poslušam svoj notranji glas in mu sledim, zdaj že slepo, vse ostalo je nepomembno. In nikoli ne pozabim, ko se zjutraj zbudim in je nov dan pred mano, reči hvala za vse kar imam, za vse spomine, občutke, nasmehe, vonjave, ki mi jih svet podari in jih skrbno prinesem domov, kot največji zaklad, ki me naredi srečno. In še enkrat hvala tebi za tekmo, nad katero ne bom nikoli navdušena kot si ti, tako kot ti ne boš nad mojimi revijami, pa vendar je lepo deliti stvari, sploh tiste, ki te spremenijo v otroka in mi omogočajo pogled v tvoj čudoviti svet.
glitter
0 komentarjev
Pusti prvi komentar.