Samo še en mesec življenja

Ta teden me je doletela čast, da sem bila moderatorka na zelo posebni konferenci, v sklopu katere so se pogovarjali o odnosih, povezanosti, poslu in človeku, v smislu celote. Pa tudi o življenju in sreči, ki jo tako vztrajno iščemo in marsikdaj pozabimo, da leži ob nas, prav vsak dan in v vsakem trenutku, če jo le znamo zaznati. In potem se je v zraku dvignilo vprašanje, morda grozno, morda le človeško, a povsem vmesno: kaj ko bi imeli samo še en mesec življenja? Kaj vse bi postorili, kam bi šli, s kom bi se družili? Karizmatični predavatelj BNI konference dr. Aleksander Šinigoj je priznal, da na to vprašanje skoraj vsi odgovorijo: dal bi odpoved. To pomeni, da nimamo ravno sanjskih služb in stremimo k temu, da se slabih odnosov znebimo, ker jih ne maramo in očitno je tako, da nastanejo slabi odnosi predvsem v službenem okolju. Kot psihologinja vklopim vse antene, ker so mi tovrstne teme zelo blizu in menim, da smo vsi v isti jami. Seveda so nad nami zvezde, a težava je v tem, da jih je včasih težko videti.

Foto in make-up: Biljana Babič
Foto in make-up: Biljana Babič
Foto in make-up: Biljana Babič

Če ste redne bralke mojih kulumn, potem prav gotovo veste, da sem zelo pozitivna oseba. Zame je kozarec vedno na pol poln in težko rečem, da je prazen; tudi takrat, ko je vse skupaj čisto na dnu, še vedno najdem kaj lepega ali se vsaj močno, močno trudim, da je temu tako. Pa vendar, če bi imela samo en mesec življenja, bi tudi jaz storila to: pustila bi službo in skušala preživeti 24 ur na dan s tistimi, ki so mi najbolj pri srcu, z družino, kakšnim zelo izbranim prijateljem, poksusila bi ujeti več sonca in tudi kakšno kapljico dežja, da si jo vtisnem v spomin za takrat, ko dežja ne bom več videla. Prav stisnilo me je pri srcu, ko sem ugotovila, koliko trenutkov sem pravzaprav zapravila, koliko nepotrebnih ljudi in situacij, v katerih se že dolgo ne zrcalim več, koliko zgrešenih poti in koliko pretežkih misli, kot nahrbtniki, polni kamnov, ki jih resnično nočem nositi. Pa vendar … Poslanstvo ženske je tudi to, da vzamemo preveč nase in se potem pretvarjamo, da je vse na svojem mestu, medtem ko življenje teče mimo tebe in se te ne dotakne, ker zna biti divja reka prehitra, da bi sploh razumel, ali je voda mlačna ali ledeno hladna. Kdo ve.

Foto in make-up: Biljana Babič
Foto in make-up: Biljana Babič
Foto in make-up: Biljana Babič

Tako smo se ustavili pri stvareh, ki jih poznamo vsi, ampak jih je težko udejanjiti. Pri tem, da sami izbiramo cilje in pot, po kateri hodimo, sami se odločamo, da poslušamo ali pač ne prisluhnemo tistim, ki imajo tako ali drugače vedno povedati kaj negativnega. In seveda: to je njihova resnica, ne naša. Te dni vesolje pridno zbira namige, ki jih vse bollj opažam. Odprem knjigo in je na pravi strani, srečam staro prijateljico in me preseneti z modrimi besedami, grem k neznancu in me razsvetli, kot bi bil indijski guru in se potem počasi, skoraj sramežljivo, zvlečem domov, zaprem vrata svojega stanovanja in začnem razčlenjevati vse misli. Tudi zato se me je to vprašanje tako dotaknilo: v enem mesecu ne bi naredila veliko, bi pa uspela zavrteti par telefonov, da najdem ljudi, od katerih bi se rada nujno poslovila, in hkrati ne bi tratila dragocenega časa za neumnosti, kot to počenjam zdaj. Življenje je uganka tudi zato, ker ne veš, kdaj se konča, a zaradi človeške nečimrnosti ga živimo tako, kot bi trajalo za vekomaj. Edino, kar imamo, je čas, a ne neskončnost, samo čas, ki nam je dan. “Iščite vršičke”, je rekel predavatelj, “ker samo ti štejejo”. Popolne trenutke sreče pri otrocih in seveda vse tiste momente, ko smo sami poskrbeli za tujo srečo, saj je tuja sreča v resnici naša sreča, zato je smiselno darovati in se tu in tam postaviti na drugo stran reke.

Foto in make-up: Biljana Babič
Foto in make-up: Biljana Babič
Foto in make-up: Biljana Babič
Foto in make-up: Biljana Babič

Zmoremo? Kaj pa vem. Po eni strani menim, da je prav dobro živeti v tej popolni ignoranci, ko se obnašamo kot petelini sredi arene v prepričanju, da se nas ne bo nič dotaknilo. In podobno kot petelini smo lahko osredotočeni samo na eno stvar ter popolnoma spregledamo bistvo vsega, bistvo življenja, ki nemoteno teče ob nas, in bistvo popolne slike, ki jo sestavljamo tudi mi, a ne samo mi. In veste, da v naključja ne verjamem, ker se mi vedno pogosteje dozdeva, da me nekdo gleda z višine in tu in tam premika nevidne niti, spreminja poti, odmika in potem ponovno nastavi ljudi, le zato, da bi opazoval moje reakcije in me morda pozval, da bi bilo dobro, če bi tu in tam vase vsrkala kakšno lekcijo. Dotaknem se telefona in se mi na spletu prikaže citat, morda le misel, ki spet sproži val novega in v meni prebudi vse čute, saj vem, da je v njej veliko resnice:

Vedno obstaja nekaj resnice v stavku: “Pa saj se samo šalim!”;

veda v izjavi “Nimam pojma”;

emocije v pripombi “Se me ne dotakne”;

in bolečina v ugotovitvi “Vse je ok”.

Foto in make-up: Biljana Babič

Tako torej živimo: precej neiskreno in težko se je prebiti skozi normalne odnose in vsakdanje ljudi. Pa vendar, drage moje, moram vas vprašati: kaj če bi imele samo še en mesec življenja?

Deli s prijatelji

7 komentarjev

  1. Draga Lorella:),
    Kako si zopet vrhunsko napisala najbolj pomembno temo med ljudmi…odnose…vedno in povsod zagovorjam in težim k lepim, spoštljivim odnosom…to je ključ do vseh vrat…in ja naključij ni…pod to se 100% podpišem:)…In kaj bi naredila, če bi imela le še mesec dni življenja…vsak dan bi se zahvalila Življenju…večkrat na dan…ker mi zdsj kdaj to ne uspe…bila hvaležna za vse kar mi je bilo podarjeno in poskušala “sporočilo” predati naprej čim bolje…
    Hvala za čudovito zgodbo za dušo…velik objem in čudovit vikend,
    Karin

  2. Če bi imela samo še en mesec… bi bila doma skupaj z družino, hvaležna, da imam čudovitega moža in krasne otroke…da sem dosegla, kar sem si želela, da sem znala biti mama in žena, da je moje poslanstvo izopolnjeno… hvala za ta čudovit zapis 😉 Prijeten vikend!

    • Lorella Flego

      Hvala Andreja, zelo lepe besede in upam, da te tvoji berejo! Objem in lep vikend tudi tebi xoxo

  3. Objem, draga Lorella in hvala, da si mi dala misliti <3 xoxo

  4. … ne morem, da ne povem, kako lepe fotografije… zelo si lepa 😉

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja