Po slovenskem tednu mode mi je bilo jasno, da se bom obrnila na domače oblikovalce; tokrat ne samo zato, da bi z njimi posnela prispevek za Bleščico, temveč zato, da bi si lahko izposodila kakšno lepo obleko za snemanje napovedi oddaje. Priznam, da sem bila evforična, ker imam zelo poseben odnos do mode, ki gre mimo golih oblek in dodatkov, je nekaj, kar se mi globoko usede na dušo in omogoča, da je svet lepši. Moda je lahko zelo površen fenomen sodobnega časa, vendar je odvisno, kako nanjo gledaš. Lahko vzameš v roke obleko in je pač obleka, ki bo služila namenu: topla pozimi in nekoliko bolj lahkotna poleti. In pika. Ne vem, če sem kdaj jemala stvari tako površno, mislim, da ne, saj sem že pri treh letih sama izbirala obleke in mami dala jasno vedeti, da pač te nogavice ne gredo skupaj z majico in jih zato raje ne bi oblekla. Všeč so mi bile barve, ker so mi že takrat podajale pozitivno sporočilo; ker sem optimist brez meja, so barve kaj kmalu postale zelo povezane z labirintom mojih čustev. Zato je črna, ki je seveda večna, mamljiva, seksi, težko del mojih dnevnih oblačil: preprosto nisem jaz. Zvečer ali ponoči je druga zgodba, takrat se z veseljem spremenim v kraljico seksapila in odigram ženstveno in čutno vlogo, ki me neskončno zabava.
Z neskončnim spoštovanjem sem poklicala nekaj kreatorjev, ki so me še posebej prepričali, ker sem potrebovala štiri obleke za snemanja. Z veseljem so priskočili na pomoč in naredili vse, da sem obleke dobila pravočasno, pravzaprav več oblek, saj so želeli, da bi lahko izbirala. Nekatere sem oblekla za oddajo, druge sem odkupila in vem, da jih bom s ponosom nosila po svetu. Lepo je imeti na sebi dizajnerski kos, ki je samo tvoj, pripoveduje zgodbo, ima poseben navdih in te naredi srečnega. Ko sem si pobližje ogledala slovenske kreacije, sem ostala popolnoma očarana: kakšna izdelava, kakšna domišljija, kakšna želja po modi!
Lani sem bila v zakulisju Roberta Cavallija in pridno čakala na intervju. Nakar sem zagledala njegovo ženo Evo in jo pozdravila, ona pa se je ustavila in me prijela za jakno ter vprašala: “Lepa … čigava je?” Presenečeno sem odgovorila: “Sofia Nogard, slovenska znamka, so zelo pridni …” Nakar sva izmenjali nekaj besed o naši modi in v tistem trenutku se mi zadeva ni niti zdela tako pomembna. Vendar mislim, da si gospa Cavalli ogleduje na tone lepih oblek in se v reki ljudi, ki so jo obkrožali, ni ustavila pri meni zaradi vljudnosti, temveč zato, ker jo je jakna resnično zanimala. Pomislila sem, da lahko slovenska moda potuje po svetu tudi potom mene in drugih novinark in urednic, ki bi morale čutiti moralno dolžnost do teh kreacij. Ne samo, da si jih izposojajo za stajlinge, morale bi jih imeti tudi v svoji omari. So cene visoke? Res so, a če pomislimo, da gre največkrat za unikatne kose, potem niso.
Maskerki Biljani Babič sem naročila, da skrbno dokumentira obleke, ker sem jih želela deliti z vami, kot vse lepe stvari, ki se dogajajo v mojem življenju. In ne, to ni reklama zame, čeprav priznam, da sem se v njihovih kreacijah počutila čudovito. To je reklama za njih, ker sem prepričana, da si jo zaslužijo.





















0 komentarjev
Pusti prvi komentar.