Vsak dan bi moral biti dan žena

Ženske! Sofisticirana, umetniška bitja, kjer sta se, narava ali bog, sprostila v vsej svoji ustvarjalni kreativnosti. In mi, moški, pobiramo plodove večnega stvarstva.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Beseda feminizem je iz posilstva prešla v ljubezen. Iz časov, ko je bila izrabljena v vsej svoji veličini, je postala sinonim za modernost in modnost. Biti feminist danes ni več samo moderno in modno. Je trend, ki dobiva na veljavi v praksi in teoriji. Feministke niso več samo ženske, ki se borijo za pravice nežnega spola. Niti niso to več zakrknjene možače, ki udrihajo po moškem spolu kot originalnem izviru vsega zla. Prava feministka današnjega dne je močna, razgledana ženska, ki ljubi in je ljubljena in ki za svoje pravice ne potrebuje boja, ampak samo svoj obstoj.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Tudi jaz, moški, sem feminist. Pa pri tem ne mislim, da smo moški manjvredni ali skozi evolucijo modernosti prikrajšani za vodilno vlogo v življenju. Ne prisegam na klasično delitev vlog. Moški je lovec in priskrbi hrano, ženska je za ognjiščem in jo skuha. Niti moški v baru, ženska doma. Še manj na floskulo prejšnjih generacij – moški vse, ženska nič. Niti obratno. V današnjem, idealiziranem svetu enakopravnosti, bi morali biti oboji enakovredni. Pa vsi vemo, da nismo. Recimo v Sloveniji je povprečna bruto plača moškega še vedno krepko nad žensko (102 € v letu 2016 oz. 6 % manjša plača žensk). Kar pa še posebej izstopa, je razlika med višjo in visokošolsko izobrazbo, kjer plača žensk pomeni zgolj 82,6 % plače moškega. Pa smo v Sloveniji še izjemo visoko kar se tiče enakosti. Glede na poročilo o razliki med spoloma WEF za leto 2016 je Slovenija na 8. mestu med 144 primerjanimi državami. Islandija, Finska, Norveška, Švedska so pred nami, mi smo pa pred Novo Zelandijo, Švico in Nemčijo. Skupni indeks neenakosti med spoloma svetovnega ekonomskega foruma (WEF) je sestavljen iz 4 podkategorij: ekonomska vključenost in priložnosti, udeleženost v izobraževanju, vključenost v zdravstvu in politična moč. Nismo torej slabi, pa so vseeno še vedno velike razlike.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Kar zadnje čase opažam pri sebi, pa bo mogoče to zaradi let in izkušenj, je vedno večje spoštovanje žensk. Vedno bolj sem hvaležen materi za vse žrtvovanje in brezpogojno ljubezen, partnerki in življenjski sopotnici za vsakodnevno potrjevanje teorije o partnerskem odnosu, temelječem na ljubezni in spoštovanju, in hčerki za najstniške vragolije, ki so dnevno na programu. Spoštujem žensko kot osebo, ki zna v svoji, prevečkrat s čustvi vodeni glavi urediti vse misli tako, da gredo stvari pravo pot. Spoštujem dejstvo, da s svojo fizično podrejenostjo pogosto znajo biti močnejše od nas moških in se moramo po njih zgledovati. Spoštujem tudi njihovo željo po moškem kot osebi, ki bo varno zaklonišče, umirjen in razumevajoč. In velikokrat tudi tisti, ki mora odločiti za oba.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Vsak dan bi moral biti dan žena. Zakaj sploh mora obstajati? Zakaj ste si morale skozi zgodovino izboriti svoj dan? Zakaj ni vsak dan vaš praznik, ko bi vsak moški znal ceniti vaš trud in željo po napredku sveta? Kako to, da še vedno obstajajo države, kjer ženska nima volilne pravice ali ne sme in ne more voziti? Ali pa, kako to, da v Sloveniji, ki je na 8. mestu med 144, še vedno obstaja psihično in fizično nasilje nad ženskami in ste kot delavke slabše ovrednotene? Mogoče bodo naslednje generacije moških dovolj močne, da bodo končno priznale neizpodbitno dejstvo: ženske ste umetniška bitja, strastne in čustvene, močne in nežne, pametne in sposobne. Ko bomo enkrat moški to dojeli v celoti, ne boste več potrebovale svojih praznikov, ampak bo vsak dan praznik tako za vas kot za nas. Do takrat pa, vse lepo, drage ženske.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja