Po teoriji ameriškega psihologa Abrahama Maslowa človek sovraži dve stvari, svobodo in srečo, kajti obe zahtevata izmišljanje in skrbno gradnjo ali preprosteje rečeno, trud. Osebno mislim, da sami prikličemo stvari, tudi srečo in svobodo, če pa zahtevata preveč truda, pomeni, da se nahajamo v napačni situaciji, da nam okoliščine niso naklonjene, da nas obkrožajo napačne osebe in je rešitev le ena: spremeniti pot. Brez sramu, brez strahu, brez opravičil, kajti drugim ni treba polagati računov, življenje je naše in prav zato ga lahko v vsakem trenutku spremenimo. Lepota je tudi v tem, da vedno obstaja več poti; rada bi napisala, da jih je neskončno, a se v resnici zavedam, da v določenem trenutku vse niso na razpolago. Nekatere se nam odprejo kasneje, druge se sploh ne bodo odprle, ampak obstajajo, so še vedno tam, a ne za nas.
Biti glavni akterji svojega življenja ne pomeni nujno priti do neverjetnih ciljev ali imeti pravljično usodo, temveč pomeni uživati življenje. Živeti v skladu s tem, kar v resnici smo in biti še vedno pripravljeni spremeniti sebe, kajti okolje je fleksibilno in prav zato zahteva prilagodljivost. Nekoč mi je na daljni samotni plaži domačin rekel, da je celo življenje stvar kompromisov. Sklepamo kompromise z ljubljeno osebo, v službi, s prijatelji, z družbo. Kompromis med tem, kar smo in tem, kar postajamo, kajti slika, ki jo imamo v sebi, je mnogokrat drugačna od tiste, ki jo vidijo drugi. Hkrati se mi zdi pomembno držati v rokah vajeti, kajti le mi poznamo ritem galopa in najbolje od vseh vemo, kdaj se bomo ustavili in tudi kdaj bomo prehitevali. Včasih se po napornem dnevu preprosto ustavim in skušam ujeti vse zvoke stanovanja: brnenje hladilnika, globoko dihanje mojega mačka, nežno žvenketanje indijanskega talismana ob vsakem zračnem premiku. Tišine ni, povsod se nekaj dogaja, včasih v zelo majhnem kozmosu, ampak življenje je prisotno povsod. Uživajmo ga.
glitter
0 komentarjev
Pusti prvi komentar.