Ali v trenutnem modnem kaosu slab okus za modo še obstaja?

Ko sem odraščala, je bilo za oblačila najhuje, če so bila cenena in kičasta. Dobro se spomnim gospa v kratkih oblekah in suknjičih, z bež hlačnimi nogavicami, popolnoma ujemajočimi se čevlji in torbico, rokami kot zlatarna, frizuro, ki ji je dala dodatnih pet centimetrov, vpadljivim senčilom na vekah, navadno modrega odtenka, in na pol oblizano rdečo šminko na ustnicah. Ali pa gospa v širokih športnih hlačah, bež široki srajci, ki na ovratniku z rjavimi detajli in zrcalci želi biti ženstvena, brezrokavniku, ki je brezpredmeten, torej predpostavljam, da je šlo za stilsko odločitev, usnjenimi natikači in bižuterijo iz lokalne drogerije. Pa deklic, ki so imele na glavi več plastike kot las, vsaj sedemdelnim kompletom nakita in trenirko s hlačami na zvonec.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Kričeče, ekscentrično, neprivlačno. Običajno to niso komplimenti vašemu videzu – do sedaj. Če se vaš videz nagiba k videzu razkošne babice, še toliko bolje. Ključno je, da pozabite vsega, kar veste o elegantni, konvencionalni in okusni modi, in se z glavo naprej vržete v maksimalističen svet slabega okusa. Se spomnite pravila, da odstranite eno stvar, preden zapustite dom? Pozabite na to in namesto tega dodajte karkoli, kar najprej zagledate. Okoli ramen si zavežite še pulover, obujte nogavice z logotipom in si nataknite diamantne uhane. Tako, zdaj lahko odidete.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Kaj je z ženskami in njihovim nonšalantnim »ni mi mar« odnosom? In kako se tega lahko naučim tudi sama? Slab okus za modo je kot črta, ki jo potegneš po pesku tik ob morju, to pa jo z drugim valom povsem izbriše. Skrivnost slabega okusa je, da nam daje svobodo, da nobenega trenda – romantično, šolsko, elegantno, retro – ne vzamemo kot pravilo. Konec je z žrtvami modnih diktatov. Danes smo v obdobju modne teorije kaosa, z manjšo osredotočenostjo, kaj je »in« in kaj ni. Nismo več pod vplivom enega, dveh ali treh desetletij, temveč prav vseh desetletij; kratkih oblek in psihedeličnih vzorcev šestdesetih, džersija in džinsa sedemdesetih, strukturiranih kostimov in provokativnosti osemdesetih ter logomanije devetdesetih. Sprejemanje vsega hkrati je zbudilo osvobajajoč občutek, da gre vse z vsem, povrhu pa še odlično izgleda. Ni pomembno, kako ceneno in kičasto.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Vedno sem za veličastno otipljive in privlačne kose, tkanine in silhuete, ki so v svoji razkošnosti skorajda satirične. Za primer vzemimo povratek v osemdeseta in z njim mnoge ponovitve tega, kar se je nekoč štelo za ekstravagantno: blazinice na ramenih, dramatični napihnjeni rokavi, ogromne pentlje in koktajl nakit, svetlikajoča se tkanina, ki spominja na ovitek bonbona, saten in široki usnjeni pasovi, perje in bleščice. Še živo zelena barva je privlačna.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Vse to mi je dalo misliti: ali sta namerna cenenost in kič pravzaprav ekstravagantna? Pretiranost in kombiniranje vsega z vsem v modi ni več novo. V modi ironično pokroviteljstvo slabega okusa za modo z vrnitvijo k vulkanskemu hedonizmu osemdesetih še nikoli ni bilo močnejše. Šokantna mini obleka z roza perjem? Najdete jo pri Saint Laurentu. Sto plasti tila v vseh barvah pirhov? Viktor&Rolf pomlad poletje 2019, se še spomnite? Nogavice s kristalčki? Poglejte pri Gucciju. Ekstravagantna dodelanost je veliko več kot pretiranost v oblačenju. Tudi ni enaka kiču. Je bolj način izražanja. Je igriv predlog, da gre vse z vsem; nasmeh na obrazu resnično osvobojenih dokazuje, da je temu tako. Na prvi pogled je videti, da je ženska pograbila prvo stvar, ki ji je prišla pod roke in jo navlekla nase, saj ji ni mar, kako je oblečena, vendar se za tem skriva premišljena strategija kombiniranja izven predpisanega kalupa. Zagotovo je dobro razmislila, kako nositi svoja oblačila, še več, celo to, kako si bo pulover zatlačila za rob hlač, ni bila spontana odločitev. Nekatere pa neprivlačne kose v svojo omaro vpeljujejo bolj strateško. V modnem ambientu, kjer je hitro lahko vsega preveč, čudaški čevelj ali groteskna obleka na pisti poskrbita za dobrodošel preobrat.

Vir: Pinterest

To preprosto pomeni, da slab okus za modo ni več pomemben. Osvobodil se je subjektivne presoje in preprostega definiranja. Že sama ideja okusa za modo je prepletena s snobizmom, tega pa nihče ne potrebuje, ko gre za zabavno modo. Ker meja med dobrim in slabim okusom za modo še nikoli ni bila tako zamegljena, se je slednji infiltriral v vse modne pore in ga še z lupo ne prepoznamo več. Je slab okus za modo torej postal kul ali sploh ne obstaja več? Ni pomembno, oblecite kolesarske hlače in pleteno jopo in obujte tiste supergaste grdavše, če vam tako paše.

Manca Pogačar
Manca Pogačar

Lepota življenja vabi mojo dušo od začetka mojega zavedanja. Iskrenost in pristnost sta vodilo moje ljubezni do ubesedovanja, zato je literarno novinarstvo, tudi modno, ki ga lahko udejanjam tudi s pisanjem za Elle Slovenija, moj sanjski poklic, življenjski moto pa predajanje lepoti na vseh nivojih bivanja in uživanja življenja.

4 komentarji
  1. Pozdravljena,

    to ni slab okus……to je katastrofa. Niti ene kombinacije ne bi oblekla, niti ponoči ne….., hvala bogu, da se nam še ni zmešalo in smo raje nekatere še vedno na lepi klasiki, s kakšnim trenutno modnim detajlom.

    Lp, Janja

  2. Presenečena sem nad komentarjem, ker z vašim mnenjskim stališčem zanika povedano, da se je okus za modo osvobodil subjektivne presoje. Kakšna škoda, vendar na srečo “dober” okus za modo ni le “večna eleganca”. Oblačilna kultura je način izražanja, ki si zasluži popolno svobodo, ne pa tujega vrednotenja. Si predstavljate, kakšen dolgčas bi bil, če nobena ženska ne bi imela osebnega stila, minimalističnega ali maksimalističnega, ampak bi med klasičnimi kosi vedno izbrala najbolj klasičnega, s katerim pač ne more zgrešiti? Se mi pa zdi, da fotografije ne namigujejo na slab okus, ampak na drzno kreativnost njihovih avtoric. Se poleg mene najde še katera, ki bi z veseljem oblekla tisti beli plačš in oranžno torbico?

  3. Citiram Lorello Flego iz njenega zapisa iz 27. marca: “In medtem ko pišem to kolumno, odprem svojo najljubšo revijo na naključni strani, kjer me pričaka stavek, ki naj bo dobra popotnica za ta dan in življenje nasploh. Naslov je “Dvajset stvari, ki jih ženske ne bi smele nositi” in spodaj le to:
    1-20: teža pričakovanj in obsodb drugih.”
    Zato se tudi vi, draga Janja, oblecite tako, da se boste v svoji koži počutili najbolje, in se požvižgajte na tuje mnenje, navsezadnje se kje najde kdo, ki zna spljuvati tudi klasiko.

    Manca

  4. Ga. Manca, sigurno kdo spljuva tudi klasiko, nič ne rečem, vendar smo večina starejših na varni strani. Vidiš pa vse sorte, tako na mladih, kot tudi na starejših…, tako da MK; – nikoli ni dolgčas. Nikakor nimam namena skritizirati članka, pač to je moje mnenje, obleče naj se pa vsak kakor hoče. Zakaj se ga. Lorella na stajlingih nikoli ne obleče takole, kot je na zgornjih slikah?? – ona že ve kaj je šik stil! Ja, nekateri kosi so odlični, vendar za moje pojme v preveliki zmešnjavi barv in vzorcev. Tudi sama imam kar nekaj Etro svilenih kril, ki so kar precej pisana, vendar s pravo enobarvno kombinacijo pridejo do izraza.

    Lp, Janja

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.