Ko nas zanima vse in nič

Pred kratkim sem se zalotila, da sem pri branju konkretnega članka, ki ni bil vezan zgolj na dvovrstično podajanje informacij, v kaj je bila oblečena Gigi Hadid, prav nesramno preskakovala vrstice in nazadnje cele odstavke. Zakaj se mi tako mudi? Je sestavek res tako zanimiv, da nikakor ne morem počakati do srca zgodbe? Je mogoče, da sem najprej prebrala konec, sedaj pa bi se rada samo še seznanila z dejstvi in dognanji? Je tekst dolgočasen, dolgovezen? Ali pa zgodba tiči nekje povsem drugje? Je možno, da sem se tudi sama okužila z novicami in novičkami (in s tem tudi z načinom branja), ki bralcu samo površno navržejo takšne in drugačne informacije, brez podrobnejše analize, brez osebnega pristopa, brez duše. Kratke zgodbe, hitro branje, listanje po galeriji.

Vir: Pinterest

Že pred leti mi je učiteljica, ki poučuje na eni od ljubljanskih gimnazij, potožila, da mladi več ne berejo. Knjige? Ne, mladi enostavno ne berejo! Enostranski članek naj bi jim predstavljal enak zalogaj kot ga je meni nekoč prvi del knjige Ane Karenine, medtem ko se večstranskih tematik tako v dnevnih časopisih kot v lifestyle revijah izogibajo na daleč in na široko. Zgodbo o nebranju je povezala s še vedno naraščajočim trendom spletnih portalov in družbenih omrežij, ki uspejo vse informacije ukalupiti v zgolj nekaj vrstično novico. In medtem ko se sama prebijam skozi obširno zgodbo o usnju iz epruvete, oni že vedo, da je koralna barva, barva leta 2019, da so osemdeseta znova moderna, da ima njihova priljubljena blogerka nov par čevljev in da januarske temperature še nikoli niso bile tako visoke kot letos. S tem pravzaprav ni nič narobe, lahko bi celo rekla, da mlade zanima veliko več kot mene, od mode, zgodovine do hidrometeorologije.

Vir: Pinterest

S prsti divjajo med novicami, kot da so na progi za superveleslalom in ne slalom in se ob tem nit ne zavedajo, da jim zgodbe, ki so ukrojene po najnovejši meri trivrstičnega poročanja pravzaprav ne sporočajo ničesar. Sama si upam trditi, da bi novica zadoščala zgolj za en dober uvod poštenega članka.  Površinskost in površnost podajanja informacij je bolezen sodobnega časa, ki se je z namenom obdržati publiko poslužujejo vsi mediji. In hočeš nočeš smo del te zgodbe postali tudi vsi tisti, ki pa si mogoče vseeno še vedno želimo bolj izpiljenih informaciji, zakaj točno je Gigi Hadid oblekla tiste črne hlače k rdeči majici, kako je avtorica knjige o sreči spoznala svojo usodo in kaj vse ima o novi kolekciji oblačil, ki so sodeč po fotografijah in vsesplošnem brezosebnem poročilu zgolj rdeča, za povedat njen ustvarjalec.  Na tem mestu ne oporekam dejstvu, da se novice ne da podati tudi sistematično in na zelo kratek način. Pa vendar sem mnenja, da ne bi smeli biti zadovoljni samo s tem, da vest zgolj ošvrknemo, ugriznemo v sadež in ga nato še preden izpusti prave sokove zamenjamo z drugim.

Vir: Pinterest

Če bi nas vprašali, kaj smo jedli, bi namesto z imenovanjem najbolj eksotičnih sadežev, jabolk, hrušk in sliv, odgovorili, da smo jedli sadje. Sodobno medijsko poročanje je tudi enosmerna vozovnica do postaje, ko nihče več ne bo znal ubesediti vizualnega.  Pred kratkim se mi je zgodilo, da mi večina študentov na temo, kaj so trendi za pomlad in poletje 2019, ni znalo povedati nič drugega kot naslov. Torej drage dame, če vas zanima, kaj bomo nosili letošnjo sezono, so informacije sledeče: bež, džins, čipka in obleka. Še malo pa vam nihče več ne bo zaupal, kako nositi bež oblačila, kakšni so materiali in kroji, kje poiskati navdih in kateri oblikovalci so bili najbolj kreativni, ko je govora o bež barvi. Namesto besed boste pred nos dobile slikovno gradivo, ki bo moralo biti dovolj zgovorno, da bo odtehtalo odsotnost besedila. Vas zanima, s čim nam bodo postregli,  ko bo govora o  tem, zakaj je padla rodnost v Sloveniji? Mene tudi!

Vir: Pinterest

Verjamem, da se bralna kultura ne ohranja zgolj s knjigami, potruditi bi se morali vsi, tiskani in spletni mediji, avtorji in bralci, ki jim ne bi smelo biti vseeno, ali juho zgolj povohajo ali tudi okusijo. In če ste ta prispevek brale tako kot jaz tistega pred nekaj dnevi, vam zaupam sledeče, da o moji zgodbi veste vse in nič.

Petra Windschnurer
Petra Windschnurer

Že kot deklica sem razvila ljubezen do estetike oblačenja. Ne bom se zlagala, če rečem, da mi je bila položena v zibko. Danes delujem kot modna urednica revije Elle in gostojuča piska za najbolj bleščečo spletno stran na svetu, Glitter. Z veseljem bom z vami delila mnenja in dejstva.

Ni komentarjev. Bodi prvi!

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.