Nedeljski strašljivci

Vedeti morate, da sem v nekem trenutku ne tako oddaljene preteklosti postala oseba, ki dela ob vikendih. To je slabo. To vem. Zgodilo se je z vrsto okoliščin in nato odvilo v navado, dokler ni delo v nekaj mesecih postalo nedeljski obred, enakovreden jutranji kavi in umivanju las.

Vir: Pinterest

Deloma je delo nujno: veliko ga imam. Toda to je tudi način zmanjšanja stresa v ponedeljek zjutraj. Če v nedeljo preživim nekaj ur opravljanja manjših nalog, lahko nadzorujem vse zadolžitve. Toda v zadnjem času opažam, da se v nedeljo izogibam delanju kakršnihkoli načrtov, ker menim, da moram – ali da bi morala? – delati. Slabo.

Ko sem pred kratkim naletela na članek, ki se je bral nekako podobno in je ljudem poudarjal, da vikende preoblikujejo kot počitnice, se mi je zdelo, kot da sem v eni izmed tistih zgodb, ko  judje prosijo Boga za znamenje. Prebrala sem še, da so se tisti, ki so preživeli vikende, kot bi bili na počitnicah, v ponedeljek vrnili v pisarne pomlajeni in osveženi, medtem ko so bili tisti, ki so sledili svoji običajni rutini, odločno manj pripravljeni za delo, verjetno pa so tudi trpeli za nedeljskimi strahovi.

Vir: Pinterest

To je bil znak! Čas je bil, da si povrnem svoj vikend in ga obravnavam kot rutinski počitek, kar bi v resnici moral biti, predvsem zato, ker sem mislila, da mi bo to naredilo nekaj dobrega. A nisem se zavedala, da bo tako težko.

Vir: Pinterest

Navajena sem maminega vprašanja, ali imam kaj dela za čez vikend. Odgovorim, da tokrat ne. Vpraša me, kaj bom potem počela. To je bilo dobro vprašanje. Običajno ob približno tej uri na nedeljo bi me našli v postelji z računalnikom in vsem svojim obupom. A ker sem bila domnevno na počitnicah, sem prenosni računalnik pustila zaprt na mizi, v upanju, da bi ga, če ga ne bi videla, lahko odgnala tudi iz svojega uma. Ni delovalo. Umaknila sem se v kuhinjo, kjer sem opazovala vretje vode za čaj v poskusu, da bi pozabila na vse roke oddaj.

Vir: Pinterest

Želim, da se v zapisu odraža, da sem dober dopustnik. Lahko bi dopustovala v disciplini na Olimpijskih igrah, če bi to postal šport. Sem dekle, ki načrtuje prihodnja potovanja z Googlovimi zemljevidi, ki so obsijani z zvezdicami za najboljše skrite slaščičarne in restavracije.

Vir: Pinterest

Svoje vikende sem si včasih privoščila z enako radovednostjo in občutkom za pustolovščine kot počitnice. Ko pa sem začela delati, je bil eden od nepričakovanih stranskih učinkov akutno razumevanje denarne vrednosti mojega časa. (Hvala, kapitalizem.) Ko ste na počitnicah v tujem kraju, je enostavno odkriti vse slabe navade vašega bež tedna od ponedeljka do petka. Vse se spet zdi muhasto in sveže. Ampak ko ste v svojem mestu in imate toliko rokov oddaj, je lahko vse videti nemogoče. In takrat se moji vikendi niso več zdeli kot priložnosti, začeli so postajati izgubljen čas.

Vir: Pinterest

Počitnice nam nudijo možnost izklopa in nam omogočajo sprostitev. Sprememba rutine in kulise lahko igra pomembno vlogo, vendar je ključnega pomena, da si dovolimo, da se tudi doma redno sproščamo. Brez ustreznega počitka si nikoli ne dajemo časa, da bi vsakodnevno doživetje v celoti predelali ali si opomogli od stresa.

Vir: Pinterest

V ta namen sem se odločila svojo nedeljo preživeti drugače in se odpravila v mesto. Na kavo in zajtrk, ki ga običajno ne jem. Razen na počitnicah, seveda. Bil je tak dan, namočen v soncu in dobrem humorju, da si ne bi mogla predstavljati, da bi svojo nedeljo preživela kjerkoli drugje.

Vir: Pinterest

Običajno bi se v tem trenutku počitnic napotila v kakšen kotiček parka, s trebuhom, polnim lokalnih dobrot, da bi v miru brala. Vendar sem prebrala še to, da je edini način, da se resnično odklopiš od dela in se spustiš v počitniško miselnost, dati tudi stvarem, ki jih uporabljaš pri svojem dnevnem delu, počitek, medtem ko si na počitnicah. Zame je to pomenilo nič pisanja in na žalost tudi nič branja.

Vir: Pinterest

Namesto tega sem se odločila obiskati umetniško razstavo, kar rada počnem na počitnicah, a med vikendi le redko, in začela počasi korakati do cilja v drugem delu mesta. Ko sem končno prišla, sem ugotovila, da je želene razstave že konec. Z bolečinami v nogah sem se umaknila v slaščičarno in se potolažila s tortico. Na svoji koži sem lahko čutila tesnobno živčno srbečico, vedoč, da zapravljam dan in ne počnem nič drugega, kot da hodim z enega dela mesta na drugega.

Vir: Pinterest

Ko sem lizala kremo z vilice, mi je v glavi odzvanjal stavek: »Dajte si dovoljenje za počitek in sprostitev.« Zakaj sem čutila potrebo po izkoristku vsakega trenutka svojega življenja? Zakaj nisem mogla preživeti vikenda v miru in brez aktivnosti? Zakaj sem mislila, da je bila edina produktivna uporaba mojega časa pred računalnikom?

Vir: Pinterest

Toda priznajmo, da tehnologija in spreminjanje načina dela večine ljudi otežuje mentalno in fizično izklapljanje ljudi. Nenehno moteče in nenehno redno udejstvovanje ali stimulacija naših možganov nikoli ne pusti počivati. In od tu je edini izhod izgorelost. Zato je tako zelo pomembno, da si vsake toliko privoščimo počitniško miselnost. To je priložnost, da se odvijemo od obsedenosti z delom in ponastavimo svoje prioritete.

Vir: Pinterest

Ključno je, da ne bi smeli čakati, da smo na dejanskih počitnicah, da to storimo. Če svoje vikende obravnavamo, kot da so mini počitnice, lahko dosežemo enake rezultate. Potreben je le čas, da pozabimo na svoje čustvene in logistične odvisnosti od produktivnosti. Če bi želela videti resnične rezultate, bi morala poskusiti še en vikend in še en, pa še en, dokler morda vseh vikendov ne bi mogla preživeti tako, ne da bi o tem sploh resno razmišljala.

Vir: Pinterest

Ko sem sedela na soncu, sem z drugo kavo zanemarila svoj tesnoben srbež in gledala, kako mesto hodi s tempom, s katerim bi imela Miranda Priestly problem. In potem sem pobrala svojo torbico in šla domov. Pihal je rahel vetrič in suho jesensko listje je pometalo ulice. Doma sem se preoblekla in zlezla v posteljo. Brez računalnika.

Vir: Pinterest

… zapišem na nedeljsko popoldne. Zdaj je, kar je, prihodnji vikend poskusim znova.

Manca Pogačar
Manca Pogačar

Lepota življenja vabi mojo dušo od začetka mojega zavedanja. Iskrenost in pristnost sta vodilo moje ljubezni do ubesedovanja, zato je literarno novinarstvo, tudi modno, ki ga lahko udejanjam tudi s pisanjem za Elle Slovenija, moj sanjski poklic, življenjski moto pa predajanje lepoti na vseh nivojih bivanja in uživanja življenja.

Ni komentarjev. Bodi prvi!

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.