PMS, sprejemam te

Bil je dolg mesec. Bližal se je določen datum in prišel je nezaželen podporni akt mojega menstrualnega ciklusa: strmo naraščanje! Iracionalnosti! Čustev! Omahljivosti! Vdrlo je kot usodna nevihta na nepopustljivo poslanstvo, da zabriše vse sledi miru.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Bil je poznan občutek. Metaforičen pokrov, ki je zadrževal mojo čustveno vsebino, se je trudil ostati varno pričvrščen. Čutilo se je brbotanje negotovosti, valovanje sindroma odvečnosti, zniževanje samozavesti in zviševanje anksioznosti. Nabirala se je žalost. Moja popolna zmožnost, da pogasim iskre predhodno sumljivih občutkov, je hitro propadla. Moji občutki so se zdeli tako upravičeni. Moja žalost je imela smisel. Začela sem dvomiti. O vsem. Ko sem se spomnila na čas v mesecu, sem se zahvalila nekam v prazen zrak nad mojim metaforičnim pokrovom, vzdihnila z olajšanjem in odvrgla zlobni mit o hormonskih občutkih. Potrepljala sem se po rami, si zmagoslavno ponavljala »nisi nora« in tako po sladki poti zanikanja hodila še približno 28 dni.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Hitra in ognjena verbalna pokora za naša čustva v času naše menstruacije je zatiralska tradicija, ki se razteza med generacijami. »Zelo sem osamljena.« Ne, samo na menstruacijo čakaš. »Grozno se počutim v svojem telesu.« Ne, menstruacijo imaš. »Kaj pa če sem depresivna?« Nisi, menstruacija je kriva. Večina od nas je verjetno izvedela za to rutino z opazovanjem žensk, ki so nas vzgojile, še preden smo jo podedovale in jo nato nemoteno razposlale med naše ženske prijateljice kot enodimenzionalno olajšanje pri zdravljenju simptoma, ki ga poznamo kot predmenstrualni sindrom. PMS je družbeno sprejemljiv način izražanja nakopičene frustracije in če ga definiramo kot nenadzorovan biološki fenomen, to ženskam dopušča, da izrazijo svoje pritožbe v času, ko vedo, da jih nihče ne bo jemal resno.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Kar nekaj časa je trajalo, preden sem opazila, da sem razvila vseživljenjsko navado odpuščanja intenzivnih padcev, ki sem jih doživljala vsak mesec, in svojemu umu nisem dovolila, da bi jih predelal, ko sem jih enkrat že pripisala menstruaciji. Zavedala sem se svojih čustev, a jim zaradi okoliščin nisem pripisovala nobene pomembnosti. Ko je končno prišlo do razodetja, ga nisem mogla spregledati in postal je vse bolj vznemirljiv. Ste to že kdaj opazile? Bolj ko sem razmišljala o tem, bolj sem verjela, da je nekaj bistveno narobe z načinom, kako obravnavamo sebe in druge ženske v času naše menstruacije. Moj namen ni, da hormone razbremenimo krivde za povzročanje napetosti med ciklom žensk, vendar menim, da je čas, da ponovno premislimo o sprejetem prepričanju. Natančneje: dediščina ženskega zavračanja čustev. Bi morale zmedo v glavi v tistem času v mesecu vzeti resno ali ne?

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Obstajajo dokazi, ki kažejo, da lahko spremembe v količini določenih hormonov v različnih obdobjih cikla povzročijo spremembe v delih možganov, ki so vključeni v čustvovanje. Na primer valovanje stresa. Okrepljena čustva v predmenstrualnem času pridejo v paketu, vendar je morda naša sposobnost, da izkusimo isto čustvo, drugačna ali povečana s fizičnimi spremembami, ki se dogajajo v našem telesu. Z drugimi besedami, čustvo je resnično, toda doživljanje čustev je lahko drugačno. Toda, kaj naj s to informacijo? Vsi smo edinstveni, zato je lahko koristno, da opazujete, kaj se dogaja v vašem telesu v različnih delih meseca – čustveno, fizično ali duševno. Tako bolje spoznamo same sebe. V teh okoliščinah spremembe ravni hormonov verjetno ne pomagajo, vendar niti ne pojasnjujejo kompleksnosti tega, kar se dogaja v naših glavah in telesih. Smo zapletena bitja.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Ni treba posebej poudarjati, da menstruacija ali identifikacija ženskosti ne predstavlja naše celotne identitete. Toda ker naš um in telesa mesečno doživljajo povečanje hormonov in sveže fizične spremembe, moramo pod vprašaj postaviti zaskrbljujoč nezadovoljiv način, s katerim zavrnemo zavest o sebi in drugih v tem času. Naslednjič ne zamahnimo z roko in ne potlačimo svojih čustev v imenu opravičevanja svojega izbruha s PMS-jem. Morda to pomeni, da smo prijaznejše do sebe, prijatelje poslušamo z večjo pozornostjo, smo v večjem sozvočju s samimi sabo, z večjo pazljivostjo in mero miru opazujemo negotovosti in strahove, ki jih prinaša PMS, vrednotimo naše duševno zdravje skozi razsvetljevalno čustveno povečevalno lečo, ali da preprosto prosimo za pomoč, ko jo potrebujemo. Menstruacija je bila in v določenih okoljih še vedno je grenka konfrontacija med ženskim sprejemanjem in lastnim dojemanjem ter kolektivno realnostjo družbe, ki ji je pogosto ubijala veselje in ji jemalo lastne sanje.

Vir: Pinterest

Ali je mogoče, da mati narava in hormonski mehurček, v katerem se mesečno znajdemo, nimata namena, da nas raztrgata, ampak da nam pomagata razkriti stvari, ki so za nas pomembnejše, kot smo si mislile? Nikar ne pozabite na čustva in probleme, ki privrejo na svetlobo v času, ko čakate na menstruacijo, saj vam lahko razkrijejo svojo globino in širino, ki pomembno vpliva na vaše življenje. Poglejte jim v oči in jim prisluhnite. PMS, sprejemam te.

Manca Pogačar
Manca Pogačar

Lepota življenja vabi mojo dušo od začetka mojega zavedanja. Iskrenost in pristnost sta vodilo moje ljubezni do ubesedovanja, zato je literarno novinarstvo, tudi modno, ki ga lahko udejanjam tudi s pisanjem za Elle Slovenija, moj sanjski poklic, življenjski moto pa predajanje lepoti na vseh nivojih bivanja in uživanja življenja.

Ni komentarjev. Bodi prvi!

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.