Še kar dobro

Ste že opazili, da je danes v Sloveniji vse še kar dobro?

Kako si? Še kar dobro.

Kakšna je bila modna revija? Še kar dobra.

Vir: Pinterest

Težava še kar dobrega pri nas je, da ga ponudniki storitev, avtorji in ustvarjalci razumejo kot dobro ali celo odlično, drugi pa s še kar dobrim v izogib slabi volji odgovarjajo na povprečne storitve, izdelke, vsebino … Da je doma vse še kar dobro, se gre prvič zahvaliti zahtevam delodajalcev, ki od posameznika pričakujejo, da bo uspel opraviti delo za katero je kvalificiran in še vse ostalo, kar zna še kar dobro, in drugič, slovenskemu večvrednostnemu sindromu ‘seveda to obvladam’, kjer vsi lahko počnejo in si želijo početi vse ne glede na kompetence, izkušnje, sposobnosti, izobrazbo. S tem nikakor ni nič narobe,  bivamo v svobodni, demokratični državi, a na kaj več kot na še kar dobro bomo pač morali počakati. Na tem mestu bom omenila tudi nekaj tistih, ki jih v poklic multipraktika prisili finančno stanje na računu in če so s še kar dobrim zadovoljni vsi, zakaj bi se torej s tem obremenjevali sami. Bolj pereča težava tokratnega prispevka so tisti drugi.

Vir: Pinterest

Danes živimo v svetu, ko je moderno brez avtocenzure v zvezde kovati vsak svoj korak in besedo. Pooblastila družbenih medijev in število všečkov po vzoru daj dam so že zdavnaj potisnili kvaliteto na zadnje mesto in ni videti, da bi se kmalu spet vrnila med vrednote, ki so pomembne tudi, ko govorimo o vizualni zadovoljitvi naših potreb. Kvaliteto so nadomestili pridevniki in superlativi.

Vir: Pinterest

Najbrž zato, ker so mi še pred kratkim zatrjevali (najpogosteje v obrambi), da smo Slovenci narod, ki zmore zgolj kritiko in nam gre pohvala še redkeje iz ust kot beseda oprosti (oprosti, Gibonni), se začenja obdobje samohvale. Ta je po mojem mnenju najhujša in najbolj zavajajoča, in če bi se želeli kdaj znebiti stanja ‘še kar dobro’, bi morali uvesti ‘kazen’ za samohvalo. Si predstavljate, da ‘kaznovana’ oseba ves mesec ne sme narediti nič vrhunskega, presežnega, glamuroznega, prekrasnega, fantastičnega? Čeprav samohvala nima nič skupnega s pozitivno samopodobo, velikokrat slišim pripombe v stilu, češ kaj nas stane, če zadevo pohvalimo? Nekdo se je vendar trudil in pohvala je dobra za samopodobo! Začnimo pri otrocih. Simpatična čačka šestletnika na papirju, ki si zagotovo zasluži objem mame, se neredko spremeni v slikarski dosežek generacije. Nadaljujmo pri najstnikih. Odlično spričevalo v osmem razredu, ki si prav tako zasluži stisk roke (takrat objemanje ni več popularno) in pohvalo, se velikokrat spremeni v prepričevanje, da vzgajamo genija. Končajmo pri odraslih. Navajeni na nenehno hvalo pričakujemo aplavdiran odziv na vse, kar naredimo, in kadar se prijatelji ter starši ne odzovejo tako hitro, kot se pričakuje, pa je na vrsti samohvala. Na pregovor ‘dobra roba se sama hvali’ lahko počasi kar pozabimo. Pa saj ni pomembno, saj je še kar dobro.

Vir: Pinterest

Zato, da vam ne bom še kar dobro orisala stanja še kar dobrega, se bom težave lotila iz zornega kota, ki ga sama najbolje obvladam. Stiliranje. Modni stilist je v Sloveniji  trenutno poklic z največ samooklicanimi nazivi. Stilist lahko postaneš še ta hip, celo hitreje kot vizažist. Za  poklic zadnjega moramo opraviti vsaj osnovni tečaj, prav pride nekaj prakse na prijateljicah, treba si je omisliti še kovček z ličili in že si na pravi poti. Kaj pa stilist? Nič lažjega, vstopiš v trgovino, sprehodiš se med oblačili, prevzame te prej omenjeni vseslovenski večvrednostni sindrom ‘seveda to obvladam’ in, glej ga zlomka, tisti suknjič, hlače in čevlji so na manekenki videti še kar dobro. Čeprav se stiliranje na prvi pogled res zdi preprosta dejavnost, ki bi ga morala obvladati vsaka ženska, ki obvlada svojo garderobno omaro,  ni tako. Na prste dveh rok bi lahko preštela dobre modne stiliste v Sloveniji. V to kategorijo ne štejem stilistov, ki si kruh služijo s stiliranjem TV voditeljev, stiliranjem na oglasnih snemanjih – tudi teh nekaj dobrih bi si zaslužilo, da se nekompetentna konkurenca, ki z damping cenami ustvarja še kar dobro stanje, umakne. Nazaj k modnim stilistom. Če imate možnost, primerjajte modne zgodbe, ki vključujejo podobna oblačila v različnih tiskanih medijih, medtem ko nagovarjajo isto skupino bralcev, primerjajte modne spektakle v nakupovalnih centrih doma in v tujini. Hitro vam bo jasno, da nekdo bodisi podcenjuje vaš okus in ga predalčka kot povprečnega ali pa so njegove kompetence in znanje še kar dobri. V zagovor velikokrat slišim opravičilo, češ da v Sloveniji nimamo tako prestižnih blagovnih znamk kot v tujini in da je na koncu stilist kot žrtev vsesplošnega okusa odvisen od nabora v trgovinah. Napaka! Izurjenemu stilistu bo uspelo s takšnimi in drugačnimi prijemi tudi iz najbolj kataloških kosov oblačil sestaviti sodobno, všečno kombinacijo, ki se lahko kosa z najboljšimi primerjavami tudi v tujih medijih.

Vir: Pinterest

Za delo stilista se je mogoče izobraziti, bodisi na obeh fakultetah, ki ‘vzgajata’ modne oblikovalce, ali na posebnih tečajih, ki jih je od lani mogoče obiskovati tudi v Sloveniji. Tudi samouki na tem področju so lahko zelo uspešni, a vsi tisti, ki so se tega res lotili s pomočjo ‘knjig’ in asistiranja velikim imenom, vam bodo znali povedati, da se njihov uspeh ni zgodil z danes na jutri. Nihče se zjutraj ni zbudili in si rekel: “Od danes sem modni stilist”, oziroma ga  je večer prej na novo pozicijo postavil šef. Vaja dela mojstra. Se še kdo spomni? Vsakdo ima pravico do sanj. Sanjati je lepo. Tudi sama sanjarim, da bom nekoč kuhala in stregla ljudem v svoji lastni mali gostilnici. Pa mislite, da bi danes ta trenutek skuhala nekaj čudovitega ali nekaj še kar dobrega?

Vir: Pinterest

Dolgo nazaj so mi ponudili mesto odgovorne urednice, kar nekaj jih je bilo prepričanih, da bom skočila na stolček, in pozneje še bolj presenečenih, ker tega nisem storila. Zakaj? Ker bi bila na ponujenem delovnem mestu v primerjavi s tem, kar počnem dobro, samo še kar dobra.

 

Petra Windschnurer
Petra Windschnurer

Že kot deklica sem razvila ljubezen do estetike oblačenja. Ne bom se zlagala, če rečem, da mi je bila položena v zibko. Danes delujem kot modna urednica revije Elle in gostojuča piska za najbolj bleščečo spletno stran na svetu, Glitter. Z veseljem bom z vami delila mnenja in dejstva.

1 komentar
  1. Se ne bi mogla bolj strinjati. Žal je tako postalo na vseh področjih, problem so predvsem delodajalci, ker strokovnjakov ne želijo plačati. Kupci imamo nekaj manevrskega prostora, ne pa veliko, jaz velik problem vidim tudi v novinarskem delu, podajanju informacij, liniji najmanjšega odpora in ne nazadnje pri Slovenščini. Tematika, ki ste jo vi izpostavili, je ravno tako pereča, saj tudi v nekaterih modnih revijah, ki jih dobimo na slovenskem trgu, človek marsikdaj ne ve, ali je stajling sestavila kakšna najstnica, ali strokovna modna urednica. Lep pozdrav. Anita

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.