Stran s pritiskom, ki ga izvajamo same nase

Bil je lep poletni vikend, ki sva ga preživela na kmetiji fantove družine. Ko sva se v nedeljo zvečer vračala domov in med potjo pregovarjala, kaj bova večerjala, si zapovedala, da to ne bo spet pica, sva končno zavila s poti in se ustavila kje drugje kot pri piceriji. Z nedeljskimi mislimi in utrujena od sonca stopim iz avta in se zavem, kakšna sem videti. Kratke hlače in belo bluzo nosim že drugi dan zaporedoma, ob stopala mi udarjajo natrgane japonke, moj svetlikajoč in prepoten obraz ni naličen, umazani lasje pa mi silijo na vse strani, niti torbice nimam, zato telefon zatlačim v zadnji žep.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

»Nisem naličena. Se vidi, da sem že dva dni oblečena v isto?«

»Kdo ti je rekel, da moraš vedno dobro izgledati?«

Tiho ga pogledam in pomislim, da sploh ne gre za to.

»Lepa si, ampak ne rabiš izgledati dobro za druge.«

»Ja, vem, saj imaš prav.«

Ker sprva ni verjel mojemu odgovoru, je segel z roko proti meni in že nabiral misli, kako bi mi z drugimi besedami zagotovil že povedano, jaz pa sem ga ustavila, naju razrešila te teme in se usedla za mizo.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Ure kasneje sem se spet spomnila njegovih besed. Ničkolikokrat sem bližnjim sramežljivo, a moledujoče zabrusila, naj svoj pogled obrnejo stran od mene, ko se nisem počutila dovolj samozavestno. Še preden imajo možnost komentirati moj videz, naštejem vse, s čimer tisti trenutek nisem zadovoljna. To je moja stara navada, da se opravičim ali priznam, ko se počutim neprivlačno, in ko sem preletela svojo duševno časovnico, ki je povedala, kolikokrat sem to storila, sem se spomnila, da podobne stvari slišim tudi sama: dekleta se za svoj nenaličen obraz opravičujejo na začetku youtube posnetkov, v katerih se ličijo, prijatelje, ki priznavajo, da so videti grozno takoj, ko me pozdravijo, ženske, ki še preden je kdo opazil, naznanjajo, da si že teden dni niso umile las.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Žensko samopodcenjevanje ni nova tema. Stereotip, da se preveč opravičujemo in da smo grozne pri sprejemanju komplimentov, je bil precej raziskan. Ta navada se pogosto pripisuje negotovosti ali potrebi, da se nenehno ponižujemo v kulturi, ki časti žensko skromnost. Včasih ji je odpuščeno kot sredstvo za povezovanje: medtem ko na ta način pogovor lažje steče, ga lahko prikladen »hvala« na mestu konča. Vendar to, da se ne strinjate, ko vam nekdo reče, da dobro izgledate, in to, da se opravičite, ker se vam zdi, da ste videti neprivlačni, ni eno in isto. Po mojem mnenju slednje barva mračno sliko o tem, kako ženske, kot sem jaz, vidijo svojo vrednost. Takrat nisem razumela, da imava oči le drug za drugega, da ni pomembno, kako sem videti, saj se poznava do obisti, da obleke, niti čista koža niso pomembni in da naju krasi le nasmeh, da so njemu moji umazani in skuštrani lasje še posebej všeč, saj so takrat svojeglavi kot jaz in divje narave.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Skozi ta objektiv so vsi primeri, ko sem živčna stala pred omaro, ker nisem vedela, kaj obleči, ko sem se izogibala ljudem, ki jih poznam, ali ko sem pustila, da nizka samopodoba zavira moj korak, dobili bolj zlovešč prizvok kot preprosta negotovost. Temeljili so na ideji, da je to, kako se predstavljam, pomembna sestavina tega, kako vredna sem časa in pozornosti ljudi. Kmalu sem si svojo vrednost pripisala glede na to, kako dobro izgledam v določenem trenutku. Toda za koga? Če bi se tisto nedeljo počutila slabo, ko bi priznala svojo nečimrnost, se res ne bi smela. Zasledovanje lepote ali privlačnosti je danes tako obogateno, da se pogosto napoveduje kot bistven – in zabaven! – del ženske izkušnje. Iz tega sporočila je mogoče sklepati, da je katerakoli druga povezava s skrbjo zase ženska krivda. Je pač pretiravala. Pozabila je, da je tisto, kar je zares pomembno, v nas. Misli, da si jo je vredno zapomniti le zaradi njenih sijočih las. Dejstvo je, da pričakovanja do žensk še nikoli niso bila tako visoka. Vendar je njihovo priznanje postalo tabu.

Vir: Pinterest

Toda tudi če bi lahko priznali, da imata sodobna nega in lepotičenje lahko zlobne posledice in da nismo sami krivi, da nam toliko pomenita, ju je težko kritizirati, ko toliko žensk v tem  resnično uživa. Del pogojev za »patriarhalni ideal« je, da se ženske počutijo opolnomočene na svoj način in pod lastnimi pogoji. Tako vsakič, ko kritiziramo neizrečeno zahtevo žensk, smo tudi prisiljeni, da se obrnemo proti nečemu, kar ženske same izberemo zase. In kdo želi kritizirati izbiro žensk?

Vir: Pinterest

Velja si zapomniti, da živimo zase, se oblačimo, ličimo in češemo zase, da se v življenju trudimo predvsem zato, da smo same ponosne nase, da odgovarjamo le lastnim zahtevam in stremimo le k temu, da bi bile všeč sebi. Vi in vaše življenje sta vredna spominov in občudovanja, ne glede na to, ali se z individualnimi standardi lepote strinjate ali ne. In ni vaša krivda, da včasih pozabite, da ne rabite nikomur ugajati, vendar ko to storite, pomaga, če si ponavljate: Nikomur nisem dolžna, da sem vedno videti dobro. Nihče ni.

Manca Pogačar
Manca Pogačar

Lepota življenja vabi mojo dušo od začetka mojega zavedanja. Iskrenost in pristnost sta vodilo moje ljubezni do ubesedovanja, zato je literarno novinarstvo, tudi modno, ki ga lahko udejanjam tudi s pisanjem za Elle Slovenija, moj sanjski poklic, življenjski moto pa predajanje lepoti na vseh nivojih bivanja in uživanja življenja.

Ni komentarjev. Bodi prvi!

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.