Zakaj nakupovanje tako dobro dene

Zakaj tako zelo rada nakupujem? Včasih samo brskam in se pomikam po straneh izdelkov, da osvobodim svoj um od vsega, kar ga zaseda. Vsake tolikokrat se bo to manično drsenje spremenilo v novo priložnost za pridobitev in prav tako obnovo. Črni natikači z nizko peto, ki bodo pripomogli k moji novi identiteti elegantne ženske. Enako za klasične črne balerinke. Oranžna koktajl obleka? Popolno.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

To so fizične manifestacije zapuščanja tega, ki sem nekoč bila ali sem poskušala biti. Oblačila sploh ne prepoznajo tiste nesamozavestne študentke. Nosila je množico pletenin in raztrganih kavbojk ter usnjenih škornjev.

Vir: Pinterest

Vem, da me stvari dejansko ne bodo osrečile. Nakupovanje je v resnici naval serotonina. Mogoče se bolje počutite za kakšen dan ali dva, za hip razvedrite, a počasi in zanesljivo nova stvar postane stara. In kmalu na trg pride nekaj še bolj bleščečega, lepšega in boljšega. In glejte: kamorkoli greste, tam ste. S svojimi stvarmi. To se zdaj zdi nekako pase.

Vir: Pinterest

Tega se vsi zavedamo, kajne? Vse so nas učili, da nas stvari ne bodo osrečile. Podatki podpirajo to teorijo s svojo trditvijo, da milenijci nakupujejo manj, več pa izkušajo in uživajo. Mislim, da govorim v imenu večine, če rečem, da si kot novi kupci želimo manj navlake in več kakovosti. En pulover, en par hlač, jakna – to je to.

Vir: Pinterest

Zadovoljiva in razbremenilna misel (o kateri sanjam precej pogosto) je, da bi vaša omara lahko postala majhna skrinja, polna vsega, kar se vam zdi potrebno. Toda moj pristop k temu cilju je napačen. Tukaj razmišljam o čiščenju, ampak v bistvu samo zato, da ponovno nekaj pridobim. Da bi naslednjič zares uspelo. Obdržati brezčasne kose, ki nikoli ne bodo izginili. Doseči še več.

Vir: Pinterest

Vem, da nakupovanje uporabljam kot zdravilo. Ko se počutim nekako potrto ali pa preprosto neprijetno, se počutim, da bo neka nova stvar rešila mojo težavo. V intelektualnem smislu vem, da to ni res, ampak vedenjsko je to navada, s katero se vedno znova in znova spopadam. Tudi zdaj! Medtem temi odstavi, sem že obiskala eno spletno stran za te škornje, drugo za tisti plašč, tretjo za neko obleko in četrto, če bi namesto plašča raje jakno, da ne govorim o tistih črnih balerinkah z nizko peto. Te še čakajo usoden čustven padec, da olajšajo mojo bolečino.

Vir: Pinterest

Toda kaj se zgodi, ko ta sistem preneha delovati? Ki, mimogrede, že je. Trenutno še odlašam in to je druga zver, s katero se še moram spopasti, kaj pa se zgodi, ko zasleduješ nekaj toliko globljega kot začasno samozadovoljstvo? Prišla sem čez točko povezovanja potrošništva s pravim modnim navdušenjem (lahka napaka, ki jo naredite, preden ugotovite, da ne želite več kupovati kar vsega povprek).

Vir: Pinterest

To je pomembna razlika, saj je občudovanje stvari velik del tega, kdo sem. To je mehanizem za obvladovanje, ki včasih deluje. Sem pristna ljubiteljica mode. Da krilo ali par čevljev ali kakšna ogrlica lahko nariše nasmeh na vašem obrazu, medtem ko vse ostalo razpada, je nekaj posebnega. To pa še ne pomeni, da morate te stvari nujno imeti. Lahko jih cenite na daljavo, kot umetnost, in jim dovolite, da vas napolnijo, ne da bi hkrati napolnili tudi košarico ali pa opustili tisti element obnove psihičnega stanja, povezanega z nakupom. Lahko jih cenite, ne da bi se jim morali pokloniti.

Vir: Pinterest

Prej sem omenila, da je težava pri zanašanju na nove stvari ta, da kamor koli greš, karkoli že imaš, si tam s svojimi stvarmi. Ta pojem velja tudi, ko ste tudi v postopku obnove ali samozdravljenja. Razlika je v tem, da ne bežite pred ničemer. Torej kamor koli greste, ne glede na to, kaj imate, tam ste, sami s sabo. Neposredno. Končni prizor. Vzdih olajšanja. Nasmeh.

Vir: Pinterest

Če je kaj vredno, tisti plašč si bom vseeno kupila. V procesu lahko pride do nazadovanja, a za zdaj sem samo vesela, da vem, da so stvari samo stvari.

Manca Pogačar
Manca Pogačar

Lepota življenja vabi mojo dušo od začetka mojega zavedanja. Iskrenost in pristnost sta vodilo moje ljubezni do ubesedovanja, zato je literarno novinarstvo, tudi modno, ki ga lahko udejanjam tudi s pisanjem za Elle Slovenija, moj sanjski poklic, življenjski moto pa predajanje lepoti na vseh nivojih bivanja in uživanja življenja.

Ni komentarjev. Bodi prvi!

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.