Zapletena etika fotošopa

Nedolgo nazaj, na aprilskem tednu mode, če smo natančni, sem sedela ob modni pisti, obkrožena z vplivneži, in opazovala, kako dame urejajo skupinsko fotografijo v aplikaciji FaceTune. S treniranimi prsti so hitro zbrisale gube v obleki, zgladile nekaj trebuščkov in zabrisale madež na koži. Če bi prvotno in urejeno fotografijo držali drug ob drugi, razlik morda sploh ne bi opazili, razen, če bi jih iskali. Potegi so bili zelo subtilni. Vse je bilo videti samo nekoliko bolj popolno.

Vir: Pinterest

Aplikacijo za urejanje fotografij, s katero je retuširanje fotografij v slogu Photoshopa enostavno za amaterje, FaceTune, so prenesli več kot 60 milijonov -krat, odkar se je prvič pojavila leta 2013. Podobno, kot je Instagram dal fotografijo v roke množic, je FaceTune to učinkovito storil za retuširanje. Vsak od Kim Kardashian do natakarja, ki vam zjutraj prinese kavo, lahko aplikacijo prenese brezplačno.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

V svetu, kjer je možnost spreminjanja videza dostopna in preprosta, sem se začela spraševati, kako se razvija etika Photoshopa. Načeloma podpiram pravico vsakega posameznika, da na svojem telesu kozmetično spremeni karkoli hoče, vendar uporaba Photoshopa za digitalno stiskanje v ozke okvire družbenega lepotnega ideala se zdi kot edinstveno spolzko območje.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Čeprav se zdi ironično, je smiselno, da mediji s Photoshopom postajajo bolj konzervativni, ko širša javnost z njimi postaja vse bolj seznanjena. Poleg navduševanja nad škandali ponesrečenih retuširanih fotografij, so ljudje preprosto boljši tudi pri odkrivanju sledov Photoshopa, še bolj, ko se sami ukvarjajo s tovrstno tehnologijo. Vendar obstaja velika razlika med, recimo, barvo, ki popravlja fotografijo, in ustvarjanjem »Frankensteinov« – zamenjavi in kombiniranju delov telesa različnih ljudi – tako v smislu sposobnosti laičnega uporabnika, da zazna spremembe, ki so se zgodile, in v smislu, kako »sprejemljive« se nam zdijo te spremembe.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Skoraj vsaka fotografija, ki jo vidite, vsebuje nekaj postprodukcijskega dela, naj bo to samo barva, ostrina ali odstranjevanje traku s tal, prahu, prstnih odtisov ali sponk za oblačila ali še veliko več. Obstaja cel svet retuširanja, ki se zgodi poleg kakršnih koli sprememb modela. Retuširanje je kot del postopka fotografiranja, tako kot pri osvetlitvi, laseh in ličilih. Vse skupaj naredi končno podobo.

Vir: Pinterest
Vir: Pinterest

Mogoče je rešitev večja transparentnost: ljudje se morajo zavedati, da so fotografije, ki si jih ogledujejo, preurejene, in da podobe na njih niso vedno dosegljivi cilji. Tiste trepalnice v oglasu za maskaro so bile morda dorisane, lasje v reklami za šampon so verjetno kompilacija petih različnih posnetkov in telo resničnostne zvezde v resnici ne izgleda tako popolno.

Vir: Pinterest

Poznate Instagram račun Celebface, ki od blizu razkriva prave obraze zvezdnic in zvezdnikov, poleg tega pa še izpostavlja njihovo lažno prezentacijo na družbenih medijih in jih skupaj z dokaznim gradivom obtožuje goljufanja s pomočjo aplikacije Facetune. Tako tu najdemo stotine vplivnežev, ki niti podobni niso temu, kar predstavljajo svetu. Vse skupaj je čudno in šokantno! Če se želite površinsko vsaj malo bolje počutiti, vam priporočam, da si ogledate ta Instagram račun in se čudite.

Vir: Pinterest

Vse to podčrta moj prvotni sum, da je etika Photoshopa vse močnejša, ko njena uporaba postaja vse bolj razširjena. Čim bolj dosegljiva je popolnost na zaslonu, tem bolj normalno bo videti, kar pomeni, da se bo vse manj kot popolno začelo videti kot nenormalno. V politiki nošenja ličil je opazen precedens za normalizacijo lepotnih standardov. Ljudje so tako navajeni žensk, ki nosijo ličila, da ko se odločijo, da jih ne bodo več, pogosto naletijo na vprašanja, ali so utrujene ali celo bolne.

 

Vir: PinterestZamegljenost etike retuširanja je morda zastrašujoča, vendar ni nepoznana. Tehnologija je divji zahod 21. stoletja – neopisana meja, ki jo lahko odkrivamo in urejamo le sproti. Ko gre za Photoshop, pa mislim, da je pomembno, da ravnamo previdno in dobro razmislimo o njegovem dolgoročnem vplivu na to, kako vidimo svet. Samo zato, ker je »popolnost« zdaj dosegljiva, še ne pomeni, da je zaželena.

Manca Pogačar
Manca Pogačar

Lepota življenja vabi mojo dušo od začetka mojega zavedanja. Iskrenost in pristnost sta vodilo moje ljubezni do ubesedovanja, zato je literarno novinarstvo, tudi modno, ki ga lahko udejanjam tudi s pisanjem za Elle Slovenija, moj sanjski poklic, življenjski moto pa predajanje lepoti na vseh nivojih bivanja in uživanja življenja.

Ni komentarjev. Bodi prvi!

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.