Ko se leto nagne v svojo najsvetlejšo točko, se narava umiri v trenutku popolnosti. Poletni solsticij je čas, ko se dan in sonce ustavita v svojem zenitu, in prav v tem čarobnem trenutku prihaja praznik sv. Janeza, ki ga praznujemo 24. junija. Z njim je povezana ena najlepših ljudskih tradicij – priprava čarobne vode sv. Janeza.
To ni le voda, temveč obred. Rituali, ki spremljajo pripravo te vode, izvirajo iz poganskih časov, preden so jih sprejeli tudi krščanski običaji. Gre za noč, ko se zemlja odpira, ko zelišča pridobijo največjo moč in ko luna in sonce plešeta svoj sveti ples. V tej noči, polni simbolike, se pripravlja voda, ki nosi blagoslov narave, zaščito in notranjo čistost.
Srce te priprave so sveže nabrana zelišča in cvetovi. Med njimi ima prav posebno mesto šentjanževka – rastlina sv. Janeza. Njeni rumeni cvetovi, ki cvetijo točno okoli 24. junija, simbolizirajo sonce in svetlobo. Šentjanževka je znana kot zdravilka duše, varuhinja pred temnimi silami in prinašalka sončne energije. Stara ljudska modrost pravi, da če jo naberemo v večeru pred Janezovim dnevom, bo njena moč najmočnejša.
Obred se začne z nabiranjem rastlin – rožmarin, žajbelj, meta, sivka, kamilice, poljski cvetovi in seveda šentjanževka. Vse to se položi v skledo s svežo izvirsko vodo na večer 23. junija. Nato se skleda postavi na prosto, pod nebo, kjer voda preko noči vpija energijo zvezd, lune in skrivnosti narave. Pravijo, da se v tej noči odprejo nevidni svetovi, vrata med realnim in magičnim.
Zjutraj, ob sončnem vzhodu, se voda precedi in uporabi za umivanje obraza in rok. To ni le simbolično dejanje – je očiščenje stare energije, povabilo novi svetlobi in priložnostim. Ljudje so verjeli, da takšna voda prinaša srečo, zdravje, notranji mir in zaščito pred zlim. Nekateri so jo hranili skozi leto kot dragoceno esenco poletja.
Voda sv. Janeza ni le tradicija, je povabilo k povezanosti z naravo in sabo. V času, ko živimo hitre in digitalne dni, je ta obred tih opomnik, da smo del zemlje, ciklov, svetlobe in teme. Da v vsakem izmed nas obstaja tisti del, ki verjame v čudeže, v moč zelišč, v energijo lune in sonca.
Ko torej 23. junija nabiraš svoje rože in jih polagaš v vodo, si vzemi trenutek. Zapri oči, zadihaj z naravo in si zaželi nekaj dobrega. Morda ne boš videla čarovnije – a jo boš zagotovo občutila.
