Zdi se mi, da me še drobtinice v postelji ne bi motile, vse, samo da sem malo sama in popolnoma brez obveznosti. Kdo ve, morda se mi do konca poletja želja uresniči!

Samo še nekaj. Hvala vsem za podporo, sporočila, maile, komentarje na Instagramu in ostalih socialnih medijih. Hvala Avditoriju za odlično organizacijo dogodka, televiziji za izredno luč in oder, da te kap, občini Piran zato, ker je Festival postal tradicija. In kot običajno ... v čast mi je bilo biti v vaši družbi. Mario, zelo te imam rada, a to tako že veš. 

Zaradi dolžine (je dokaj kratka) sem izbrala nizke sandale in torbo iz rafije, ki je zdaj pravi hit.

Ko pogledaš sončni zahod, ugotoviš, da lepota lahko včasih traja le nekaj trenutkov. Ko pa zjutraj zagledaš vzhod, se zaveš, da življenje od nas zahteva samo strpnost, da lahko vse skupaj ponovno doživimo.

Lepota je povsod in to me naredi neskončno srečno, skoraj pomirjeno, da obstajajo stvari v času, ki so tukaj za nas in jih nihče ne bo nikoli spremenil.

Bela je nedvomno njena barva in čipke so tiste, ki jo naredijo tako posebno.

Indijanci so že vedeli, pa ne samo to, tudi marsikaj drugega. Zato vas zdaj sprašujem: katerega volka boste nahranile?

Zelo, zelo se veselim današnjega kosila, predvsem zato, ker se bo zgodilo nekje po poti intuicije, ki me te dni močno vodi, pa ne samo v kulinaričnem smislu.

Tokrat je modna zgodba nastala v Piranu, v popolni tišini in z vetrom, ki je tu in tam nagajal. Kaj naj rečem ... Resnično se imam lepo in upam, da tudi ve.

Nikoli, resnično nikoli ne bom obupala nad našim poslanstvom in energijo. Žalostno sprejmem tiste, ki so na vodilnih položajih in imajo občutek, da bodo v grob odnesle vse, zato ne samo, da ne delijo, temveč tudi ne privoščijo.

Zaprem oči in sem tudi jaz tam, brez skrbi, že štejem oblačke in razmišljam o kopalkah, potem pa hop, v vodo, ki je ravno prav hladna. Idealna zato, da me odnese daleč stran.

Obožujem življenje in te počasne dneve, ko me zvečer spremljajo črički in je nebo polno zvezd; z malo sreče zagledam komet, kot zadnjič ponoči, in mi ta neskočna žametna odeja, ki se razprostira tik nad mano, vzame sapo.