Drage bralke in čudovite ženske,
včasih je prav težko začeti ponedeljek in nov teden, kot bi čutila na ramenih odgovornost za cel svet. In čeprav vem, da ni moja, imam občutek, da smo vsi del iste zgodbe, ki postaja vse bolj temačna. Ampak to gotovo ni prostor za slabe misli, še manj za vojno, politiko ali bolezni. Ostajam nad vsem tem in skušam vibrirati zelo visoko, skupaj z vami, kar seveda nikakor ne pomeni, da živim na Marsu, odeta z modo in lepimi stvari, ker me realnost še kako prizadene. Vedno upam, da lahko tranzicije prinesejo nov svet in boljše stvari, hkrati računam na človeški um, čeprav me je še prevečkrat razočaral. Včasih imam prav občutek, da nas vržejo z ene stvari na drugo, tako brezčutno in kruto, kot ne bi bili več ljudje. Ko gledam italijansko televizijo, ugotavljam, da so strokovnjaki za Covid, ki so še prejšnji teden pametovali o virusu, zdaj strokovnjaki za vojno … In povem vam, ne vem, če imam samo nočno moro ali se vse skupaj resnično dogaja.
Ker pa je danes šele ponedeljek, vam želim, da si vseeno vzamete kakšen popoln trenutek sreče in razmišljate pozitivno. Morda bo pomlad prinesla zdravo pamet in mir, zraven pa še osnovne stvari, ki jih zdaj potrebujemo: sočutje, empatijo in smisel za sočloveka. Močno vas objemam in naj se vse že enkrat razblini.
Za stajling dneva sem izbrala meni ljubo dolgo krilo, ker ga lahko nosim z nizkimi čevlji in tako dobim neke vrste etno pridih, ki ga vedno zelo obožujem. Serija slik je nastala zraven glavne železniške postaje v Milanu, ker sem ugotovila, da je obkrožena s čudovitimi stavbami, ki so prežete z zgodovino. Izbrala sem pulover z visokim ovratnikom in malo torbico, dodala uhane, ki so mi zelo pri srcu, ker verjamem, da prinašajo srečo. In tukaj je nova modna zgodba, ravno prava za ta ponedeljek.
Moj stajling je sledeč: krilo Dixie, pulover Max Mara, čevlji Max&Co, torbica Marc Jacobs, prstana Uterque.
