Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so bila čas revolucije, eksperimentiranja in veselja. Projekt in koncept oblikovanja tako imenovane bubble house sta poklon temu obdobju, ko je Jean-Benjamin Maneval ustvaril svojih prvih šest hiš mehurčkov. Njegova ambicija je bila ustvariti nov način življenja in bil je eden prvih, ki je uporabil možnost plastike v arhitekturi. Prednosti? Nov material je bil lahek, močan in poceni. Navdihnjen z idejo zmanjšanja, je Maneval želel spodbuditi prebivalce, da se osredotočijo na bistvene stvari v življenju, na samo 36 kvadratnih metrih. Koncept, ki je še vedno v koraku s časom, je navdušil francoskega zbiratelja. Leta 2014 je kupil eno od šestih hiš z mehurčki in jo postavil v pokrajino Véxin v Franciji s pogledom na nekdanji hlev.
Ker je bila hiša ob nakupu popolnoma prazna, je lastnik za njeno prenovo in opremljanje za pomoč prosil dva strokovnjaka. Prvi sta bila Kif, interdisciplinarni ustvarjalni studio, in pa ustvarjalna Dorothée Meilichzon, direktorica studia Chzon, znanega po oblikovanju hotelov, barov in restavracij. Vizija nove bubble house je naslednja: mehurček dobrega počutja sredi narave, po navdihu hotelskega apartmaja.
Šestdeseta leta so vseprisotna. Poliestrske lupine Bubble House so sestavljene iz šestih delov, ki jih je (vsaj teoretično) mogoče hitro sestaviti in razstaviti. Ravne linije? Težko jih je najti. Zato mora biti vse pohištvo izdelano po meri za ukrivljene površine, ki so bile največji izziv tega projekta. Da bi kar najbolje izkoristili 36 kvadratnih metrov, je vse, kar je v stanovanju, manjše, s posteljo, tušem in WC-jem vred.