Duhovna rast ni linearni vzpon proti abstraktni popolnosti, temveč globoka notranja odisejada, transformativno potovanje, ki zajema celovitost bitja, kjer evolucija cveti v razpokah nepopolnosti. Kot pomorščak, ki raziskuje neoznačena morja, se mora duša na potovanju naučiti brati nebesne in zemeljske zvezde, razlagati nasprotne in ugodne vetrove ter zaupati lastni intuiciji, tihemu glasu notranje modrosti, da bi premagala zatišje in viharje bivanja. Vsakič, ko se spotaknemo, ni dokončen poraz, temveč dragocena splošna lekcija, sveta priložnost, da izboljšamo svoj notranji kompas, usmerimo svojo pot, umirimo um in globlje razumemo kompleksnost svojega bitja. Gre za dolg proces, ki se dogaja celo življenje in verjetno je tako, da nikoli ne prideš do konca. Všeč mi je ta izziv, ki ga pri teh letih iskreno sprejmem z odprtimi rokami. Ne morem reči, da se prav veselim padcev, a se gotovo veselim novih dvigov, ker imam občutek, da sem vsakič močnejša.
Želim vam prijetno rast in veliko lepega vmes.
