Drage bralke in čudovite ženske,
danes pišem iz Palm beacha na Floridi. Mesto me sprejme z odprtimi rokami, kot bi se vračala tja, kjer sem vedno pripadala. Florida mi nikoli ne ponudi zgolj razgledov – podari mi občutek, da sem doma, tudi če sem tisoče kilometrov stran. Barve so tukaj divje in neukročene, kot bi narava pozabila na pravila. Turkizno morje valovi v svojem ritmu, včasih mirno, včasih razburkano, a vedno skrivnostno, kot bi v globinah hranilo zgodbe, ki jih morda nikoli ne bom izvedela. Tukaj srečujem ljudi, ki me spomnijo, kako čudovita je naključna prijaznost – nasmeh prodajalke, kratek pozdrav neznanca, droben kompliment, izrečen brez pričakovanja. V tem je nekaj zdravilnega, nekaj, kar me vsakič znova prepriča, da svet ni le hiter in zahteven, temveč zna biti tudi nežen in topel. Nikoli se ne bom naveličala potovanj. Vsak odhod mi razširi obzorja, vsak prihod pa mi pusti drobec nove zgodbe, ki jo nosim s seboj. Svet onkraj domačih meja je širši, kot si včasih upam predstavljati, in pogosto presenetljivo zanimiv. Morda je prav to čar – da nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim vogalom, na naslednji obali, v naslednjem trenutku.
Bodite lepo.
Današnji stajling je kot zgodba, napisana v mehkih tonih elegance in samozavesti. Midi krilo s čipko se ob vsakem koraku rahlo ziblje in ujame svetlobo, medtem ko korzet poskrbi za prefinjen poudarek linij in doda kanček drame. Čez sem oblekla krajšo, elegantno jakno, ki s svojo strukturo čudovito uravnoteži romantičnost čipke. Na nogah so sandali s pentljo, ki prinesejo igriv šepet, v roki pa drobna torbica, moj mali modni talisman. Letos me čipka spremlja kot tiha spremljevalka – opominja me, da je prava moč v tem, da ostaneš nežna, a neuklonljiva.
Moj stajling je sledeč: korzet in krilo Anthropologie, čevlji Steve Madden, jakna JCrew, torbica Encuentro.
