Vsi poznamo Blue Monday, tisti razvpit ponedeljek januarja, ki ga mediji že leta razglašajo za najbolj žalosten dan v letu. O njem govorijo novičarski portali, družbena omrežja in celo oglaševalske kampanje, ki nas vabijo, naj si privoščimo nekaj tolažbe, da bi lažje preživeli to “znanstveno dokazano” otožnost.

Foto: Pexels

A če obstaja dan, ki velja za najbolj melanholičen, se naravno porodi vprašanje: kateri pa je najbolj srečen dan v letu? O tem se presenetljivo skoraj ne govori, čeprav bi morali – saj v koledarju, prepredenem z nihanji razpoloženja, gotovo obstaja tudi trenutek, ko se krivulja naravno povzpne na vrh.

Odgovor – in to precej presenetljiv – prihaja prav od istega človeka, ki je leta 2005 izračunal znameniti Blue Monday. Cliff Arnall, psiholog z Univerze v Cardiffu, je namreč oblikoval še eno formulo: tisto, ki naj bi razkrivala dan, ko smo ljudje najbolj srečni.

Foto: Pexels

Po njegovih izračunih je ta dan umeščen v čas poletnega solsticija, torej okoli 20. ali 21. junija v severni polobli. Zakaj prav takrat? Arnall je v svojo enačbo vključil več dejavnikov:

  • daljše dneve in obilico sončne svetlobe,
  • prijetne temperature,
  • možnost bivanja in gibanja na prostem,
  • več druženja in socialnih stikov,
  • pozitivne spomine, povezane s poletjem,
  • pričakovanje dopustov in brezskrbnejših dni.

Skupaj ustvarijo naraven vrhunec optimizma, veselja in notranje energije – trenutek, ko se zdi, da življenje diha lahkotneje, mi pa skupaj z njim.

Seveda ne gre za absolutno znanstveno resnico, temveč za simbolično teorijo, ki združuje psihologijo, izkušnje in kolektivno dojemanje časa. Toda ideja, da ima tudi letošnji koledar svoj “vrh sreče”, je vabljiva. Če se pri Blue Monday sprijaznimo s sivino in jo skušamo preživeti, lahko poletni solsticij praznujemo kot majhno mojstrovino svetlobe, upanja in radosti.

Foto: Pexels

Tako je torej odgovor na vprašanje, kdaj smo ljudje najbolj srečni, jasen: ko je dan najdaljši in noč najkrajša. Takrat, ko se narava sama nagne k svetlobi in ko nas sonce nežno spomni, da je sreča pogosto preprosto v tem, da živimo v sozvočju z ritmom sveta.

 

Komentiraj