Od začetka do danes se je v modi veliko spremenilo. Pravzaprav se je spremenilo vse in če ste ljubiteljice tega področja, potem vam bo ta knjiga tudi zelo všeč. Če pa v modi delate, no, potem bo gotovo tudi koristna. Karmen Klobasa s strokovnimi opisi, estetskimi smernicami in zgodovinskimi pregledi osvetljuje modne stile, lepotne ideale in ključne materiale. Vizualni elementi, kot so fotografije, risbe in skice, dodatno prikazujejo evolucijo mode, vlogo oblikovalcev ter vpliv družbenih sprememb na oblačenje. Brez zgodovine bomo modo težko razumele in čeprav se danes cel svet vrti v smeri bodočnosti, je pravzaprav moda največ povedala v preteklosti, zato je super, če jo vsaj približno poznamo. Tako sva se pogovarjali o knjigi Spogledovanja z modo.
1. Kaj vas je navdihnilo, da ste svojo ljubezen do mode strnili v knjigo, ki je hkrati učbenik in priročnik?
Ko sem se izobraževala za poklic modne oblikovalke na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, učbenikov za strokovne predmete nismo imeli. Razlage profesorjev smo si skrbno zapisovali v zvezke, bolj vedoželjni pa smo raziskovali v knjižnicah, kjer se je občasno našla kakšna tujejezična literatura iz tega področja. Nič kaj drugače ni bilo, ko sem modno oblikovanje in estetiko oblačenja začela poučevati. Profesorji smo se pretežno zanašali na eno samo knjigo v slovenskem jeziku – Estetiko oblačenja avtorice Mateje Krašovec Pogorelčnik – medtem ko si je priprave na pouk vsak oblikoval po lastnem znanju in presoji. Prav to me je spodbudilo, da po 28 letih od izida prvega učbenika s tega področja napišem nov, sodoben učbenik, ki bo hkrati tudi priročnik za vse, ki jih moda zanima.
2. V knjigi sledite razvoju oblačil skozi zgodovino – kateri modni trenutek se vam zdi najbolj prelomen in zakaj?
Na to vprašanje nimam enega samega odgovora. Izpostavila bom nekaj ključnih mejnikov, ki so spremenili smer razvoja mode, čeprav to še zdaleč niso vsi.
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je na modo močno vplivala karizmatična Coco Chanel. Za pravi modni mejnik velja mala črna obleka, ki so jo prvič objavili v oktobrski številki ameriške revije Vogue leta 1926.
Leto 1947 zaznamuje Diorjev »New Look« – novi videz, ki je ženskam po vojni znova prinesel več razkošja v oblačenju. Značilna sta bila tajliran suknjič in nabrano krilo, celostno podobo pa so dopolnjevali salonarji in rokavice. Eleganca, na katero so ženske dolgo čakale.
V šestdesetih letih je bil prelomen izum mini krila, ki ga je predstavila obetavna britanska modna oblikovalka Mary Quant.
Zelo pomemben modni trenutek predstavlja tudi dvodelni komplet s hlačami za ženske, ki ga je leta 1966 oblikoval Yves Saint Laurent.
Ne smemo pa spregledati niti leta 1853, ko so nastale prve kavbojke Levi’s – čeprav so v Evropo prišle šele leta 1959. Danes si garderobnih omar brez njih skorajda ne moremo več predstavljati.
3. Kot pedagoginja delate z mladimi – kaj želite, da mladi bralci odnesejo iz te knjige?
Knjiga je sad ljubezni do modnega ustvarjanja in do vseh tistih, ki bodo nekoč oblikovali oblačila in modne dodatke. Njen namen ni seznanjati s podrobnostmi, temveč želi biti osnova za modno ustvarjanje, ki jo bodo dijaki proučevali z učitelji in pri vajah s svojim ustvarjalnim delom.
4. V naslovu ste uporabili izraz spogledovanje – kaj za vas pomeni spogledovanje z modo?
Prvi pogledi, prva približevanja, prvi začetki, ki te lahko pripeljejo do profesionalnega odnosa z modo v oblačenju.
5. Kako vidite razliko med modo kot umetnostjo in modo kot industrijo?
Predvsem v namenu, pristopu k oblikovanju in funkciji. Pri industrijskem oblikovanju, kjer stremimo k potrebam trga in izdelavi nosljivih, uporabnih oblačil, težko govorimo o umetnosti. Tam so drugi parametri v ospredju; kot oblikovalec moraš dobro poznati strojni park, tehnološke zmožnosti, proces razvojnega oddelka, ki vključuje vse strokovnjake, ki pripomorejo do končnega produkta (modelarji, šiviljci, tehnologi, marketing služba) in ciljne skupine, za katere se oblikuje, in slediti potrošniški logiki.
Modo kot umetnost pa lahko izrazimo v individualnih kreacijah ali manjših serijah oblačil, za katere ni nujno, da so nosljive, ampak občudovane v smislu likovnosti, uporabe materialov, domišljije. Pri modi z umetniškim pridihom gre za izražanje čustev, estetike. Moda kot umetnost nam pripoveduje zgodbe. Namenjena je razmišljanju.
6. Kateri so po vašem mnenju največji izzivi današnjega modnega oblikovalca v primerjavi s preteklostjo?
Sodobni modni oblikovalci se danes soočajo z drugačnimi izzivi kot njihovi predhodniki. Medtem ko so se oblikovalci v preteklosti večinoma osredotočali na estetiko, kroj ter novosti v materialih in barvah, mora današnji oblikovalec delovati v globalnem, digitalnem, hitrem in družbeno angažiranem okolju. Sodobni oblikovalci so izpostavljeni spletnemu mnenju in vplivnežem. Ker so nenehno zahtevane »novosti«, pogosto trpita kakovost in odnos do ustvarjenega. Po moji presoji delo postaja vse bolj površinsko – tako s strani proizvajalca kot tudi potrošnika. Včasih se sprašujem, če se sploh še veselimo novosti, saj prehitro pridejo in prehitro izginejo.
7. Imate morda že idejo za nadaljevanje ali novo knjigo, ki bi razširila tematiko mode?
Nekaj idej že imam. A, najprej moram jasno opredeliti cilj, kaj želim bralcem ponuditi. Znanje? Navdih? Kritično razmišljanje? Zgodbe?
