Minljivost je del življenja, ki se ga pogosto bojimo, a prav v njem se skriva lepota. Vsak trenutek je neponovljiv – in prav zato dragocen. Listje, ki rumeni in pada, nas uči, da se vse spreminja, da nič ni večno in da je lepota prav v tem, da se znamo ustaviti in uživati zdaj. Ko sprejmemo minljivost, začnemo gledati življenje z drugačnimi očmi: manj hitimo, več cenimo, manj posedujemo, več čutimo. Spomini, izkušnje, ljudje in trenutki se dotaknejo našega srca in nas oblikujejo. Minljivost nas uči nežnosti – do sebe, do drugih in do časa, ki nam je podarjen. Vse mine. In prav zato je lepo. Jesenski list, ki odleti v veter, nas spomni, da ima vsak trenutek svojo barvo in svojo zgodbo. Ni treba, da traja večno – dovolj je, da ga začutimo. Minljivost nas uči hvaležnosti. Za danes. Za zdaj. Za to, kar je.
Objem.
