20. november 2025 bo zaznamovan z nečim redkim, skoraj skrivnostnim. Na nebu se bo zgodil mlaj, ki bo obenem tudi najbolj oddaljeni nov Lunin ciklus do leta 2043. Luna bo v apogeju, na svoji najdaljši razdalji od Zemlje, tako daleč, da bo videti manjša kot običajno — a ker gre za mlaj, je tako ali tako ne bomo videli. In prav ta nevidnost ji daje posebno, skoraj mistično težo.
Ta mikroluna je kot tih odmik, kot trenutek, ko se nekdo oddalji samo zato, da bi še bolj jasno slišal šepet svojega notranjega glasu. V sebi nosi simboliko prostora: da ga vzamemo, da ga ustvarimo, da ga nekomu vrnemo ali da ga končno napolnimo s tistim, kar je resnično naše. Ko je Luna daleč, nas povabi k temu, da se tudi mi – nežno, mirno – oddaljimo od hrupa, od obveznosti, od misli, ki nas tiščijo k tlom.
Energija tega mlaja ni eksplozivna, ni dramatična. Je tiha, introspektivna, skoraj meditativna. Spominja nas, da se rojstvo vedno zgodi v temi. Da se novi začetek najprej zgodi znotraj nas, preden se lahko pokaže navzven. Da včasih potrebujemo prav oddaljenost, da dobimo najostrejšo, najčistejšo perspektivo. Čeprav mikroluna ne bo svetila na nebu, bo svetila znotraj nas. Mnogi jo bodo občutili kot trenutek olajšanja, drugi kot povabilo, da odložijo bremena, ki jih že dolgo nosijo iz navade. Spominja nas, naj prisluhnemo tišini, ki jo običajno spregledamo, in naj dopustimo, da v tem praznem, čistem prostoru vznikne nekaj novega.
Ob tem redkem mlaju si lahko vzameš čas zase, prižgeš belo svečo in se umiriš v prostoru, ki ti pripada. Na list papirja lahko zapišeš vse tisto, od česar čutiš, da se moraš oddaljiti: misli, navade, odnose, bremena, ki jih ne želiš več nositi. List položiš pod kozarec vode, nanj nežno postaviš selenit ali prozorni kremen – kristala, ki podpirata jasnost, lahkotnost in očiščevanje. Ko v tišini zapreš oči in trikrat ponoviš:
Oddaljujem se od odvečnega. Vračam se k sebi
se navznoter premakne nekaj zelo subtilnega. Mikroluna podpira prav ta proces — vračanje v lastno jedro, kjer se dogajajo najnežnejše, a najgloblje preobrazbe.
Kozarec pustimo vso noč. Voda čez noč simbolno vpija vse, kar smo pripravljeni spustiti. Zjutraj jo izliješ v umivalnik, list pa spremeniš v pepel ali ga strgaš – tako se tudi ritualno zaključi notranji proces. Mikroluna 20. novembra je nevidna, a njena moč je globoko občutljiva. To je luna oddaljenosti, ki pa nas vodi nazaj — k sebi, k svoji resnici, k svojemu centru. Včasih ravno najbolj oddaljena Luna odpre v nas največ prostora.
