Minilo je skoraj dvajset let, odkar je Hudičevka v Pradi postal kult. Takrat smo verjeli v nedotakljivo moč urednic, v svet, kjer ena sama ženska, ki določa, kaj bomo nosili, sanjali in občudovali. V tem primeru je bila Anna Wintour, seveda v verziji Meryls Streep v filmu. Danes? Svet je popolnoma drugačen. In prav zato nadaljevanje Hudičevka v Pradi ni le nostalgija, temveč ogledalo realnosti, v kateri živimo.
Moda ni več to, kar je bila
V drugem delu se vrača v svet, ki ga je nekoč zapustila. A Runway ni več nepremagljiv imperij. Tiskani mediji izgubljajo moč, digitalni svet narekuje tempo, trendi pa se rojevajo in umirajo v nekaj urah. Moda ni več ekskluzivna. Ni več skrivnostna. Danes jo ustvarjajo vsi. In če smo nekoč čakali na septembrsko številko, danes trend vidimo, kupimo in zavržemo v enem dnevu.
Najbolj zanimivo vprašanje, ki ga odpira film, ni povezano z oblačili, temveč z močjo. Bi bila Miranda danes še vedno tako vplivna?
Nekoč je bila simbol absolutne avtoritete. Danes pa živimo v svetu, kjer ima vsak glas, kjer algoritmi odločajo, kaj bomo videli, in kjer vplivneži pogosto preglasijo tradicionalne medije. Morda Miranda ni več najmočnejša oseba v prostoru, morda je danes moč nevidna.
Nova generacija, nova pravila
Ob znanih obrazih prihaja tudi nova generacija – hitra, digitalna, neobremenjena s starimi pravili. Njihov pogled na modo je drugačen: manj spoštovanja do tradicije, več svobode, a tudi več površinskosti. Emily, ki je nekoč bila asistentka, danes razume igro moči drugače. Andy pa stoji nekje vmes – med starim in novim svetom, med ambicijo in željo po miru. In prav tu film zadene bistvo sodobne ženske.
Zgodba Andy Sachs danes ni več zgodba o uspehu. Je zgodba o izbiri. Koliko smo pripravljene dati za kariero? Kje je meja med strastjo in izgorelostjo? In ali je uspeh sploh še definiran enako kot nekoč?
To niso več vprašanja za mlade pripravnice. To so vprašanja za ženske, ki so že veliko dosegle – in se zdaj sprašujejo, kaj sledi.
Pravi “hudič” danes
Film nas subtilno vodi do spoznanja, da pravi “hudič” danes ne nosi več Prade, prej bi rekli, da nosi podatke, algoritme, hitrost, ki nam ne pusti dihati. Moda, ki je nekoč bila sanje, je postala industrija nenehne potrebe. Vedno nekaj manjka. Vedno nekaj potrebujemo. In prav v tem je največja ironija: več kot imamo izbire, manj imamo občutka, da smo dovolj.
Hudičevka v Pradi danes ni isti film, ki smo ga gledale pred 20. leti. Danes Miranda ne bi kričala v pisarni. Sledili bi ji na Instagramu, kot se tudi v resnici dogaja z večjimi modnimi urednicami, ki so zajahale trend digitalizacije in se spustile v Instagram ali TikTok edicije…Čudno? Sploh ne, saj verjemite, izbire res ni bilo. Ali tako ali si pač mrtev. Prav tako danes Andy ne bi iskala kariere v objemu revije, iskala bi način, kako postati vidna na spletu. Moda ne bi prihajala iz uredništva. Prihajala bi iz socialnih omrežjih.
Moč ne bi bila oseba. Bila bi algoritem, ki odloča namesto nas.
In največja sprememba? Nihče več ne čaka na “Runway”, ker se vse se zgodi takoj. In zato ta film danes ni več samo o modi, ampak o tem, kako živimo. Hudičevka v Pradi ni le nadaljevanje uspešnice, je komentar časa. Je zgodba o tem, kako se je svet mode spremenil – in kako smo se spremenili mi. In morda nas na koncu ne vpraša, kaj bomo nosili jutri, ampak kdo bomo.