Včasih je za navdih potreben le trenutek tišine. Tisti droben premor med dvema obveznostma, ko pogled ujamemo v nebo, v drevesa ali v odsev lastnih misli.
Brez obvestil, brez stalnega preverjanja telefona, brez občutka, da moramo biti ves čas dosegljivi.
Pisanje za prihodnost ni le romantična ali poetična igra: je način negovanja zavesti, ponovno vzpostavljanje stika s sabo in opomnik, da lahko vsak trenutek, tudi najhitrejši, postane ritual lepote.
Tvoja svetloba je tvoja. Njena čistost in moč pa se ohranjata le, če znaš ohraniti svoj intimni prostor, zaščiten in posvečen le tvojim sanjam, tvoji rasti in tvoji duši.
April ni samo mesec cvetja in sonca. Je tudi mesec notranjega prebujanja.
Vedno sem verjela, da obstajajo energije, ki jih ne znamo poimenovati. Morda jih v pravljicah imenujemo vile.
Morda največja zmota sodobnega časa je prepričanje, da je stalna samokritika znak odgovornosti. V resnici pa je pogosto le navada.
Naša notranja deklica ni izginila. Samo čaka, da ji ponovno damo prostor.
Marec nas uči potrpežljivosti. Spominja nas, da rast nikoli ni glasna na začetku. Najprej se zgodi pod površjem, neopazno, skoraj tiho.