Včasih je življenje glasno. Prehitro. Polno informacij, skrbi, primerjav in pričakovanj. Zdi se, da se moramo neprestano dokazovati, tekmovati, ustrezati. In prav v tem vsakodnevnem hrupu je dragoceno – skoraj sveto – najti prostor, kjer se duša lahko spočije. Prostor, kjer ne merimo časa in ne tehtamo vrednosti sebe ali drugih. Kjer preprosto smo. In še bolj kot prostor, so pomembni ljudje, ki ta prostor soustvarjajo.
Umetnost lepega življenja
Lepo življenje ni nujno najbolj bleščeče. Ni vedno najbolj organizirano, najbogatejše, najbolj “v trendu”. Lepo življenje je nežno, prisotno in predvsem: resnično. Življenje, v katerem se zjutraj zbudiš z občutkom, da ti ni treba igrati. Da si dovolj. Da ti je oproščeno. Da ti je dovoljeno.
V tem življenju imaš pravico reči ne, pravico odložiti, pravico počivati. Imaš pravico postavljati meje in imeti radost. In kar je najpomembneje: imaš pravico izbirati ljudi, ki te ne izčrpavajo, temveč polnijo.
Vpliv energije drugih ljudi
Vsak človek nosi svojo energijo. In ta energija vstopa v naše polje – vpliva na naše razpoloženje, misli, celo na fizično telo. Nekateri ljudje so kot topla odeja – ovijejo te s spoštovanjem, smehom, razumevanjem. Drugi pa so kot nevidni vampirji, ki iz tebe počasi srkajo veselje, voljo, samozavest.
Zato ni sebično, temveč modro, če izbereš, s kom preživiš svoj čas. Če si drzneš ustvariti svoje življenje kot sveti tempelj, kamor ne sme vsak. Ljudje, ki ti ne želijo dobro, ki te obsojajo, tekmujejo s tabo, te ne poslušajo – ne sodijo v tvojo bližino. To ni neosnovana ošabnost, to je spoštovanje do lastne duše.
Veselje kot duhovna praksa
Veselje ni površinska zabava. Je duhovno stanje. Ko si z ljudmi, ki se iskreno veselijo tvojih uspehov, ki se znajo smejati s tabo, ki ti v težkih trenutkih podajo roko – se zgodi nekaj globoko zdravilnega. Duša se sprosti. Zrak postane lažji. Srce se razširi.
Veselje, ki prihaja iz takih odnosov, ni le trenutni občutek, temveč vibracija, ki zdravi. Povezuje. Odpira prostor za čudeže.
In ko si obkrožena z ljudmi, ki nosijo to svetlobo v sebi, tudi ti zažariš močneje.
Kako prepoznati prave ljudi?
Tih občutek v sebi ti pove vse. Če po srečanju z nekom čutiš mir, navdih, olajšanje, toplino – si bila v pravi družbi. Če po srečanju čutiš stiskanje v prsih, dvome vase, izčrpanost – poslušaj. Intuicija ne laže.
Pravi ljudje:
- te ne silijo v vloge, ki ti ne ustrezajo;
- ne omalovažujejo tvojih čustev;
- ne tekmujejo, temveč sodelujejo;
- te vidijo tudi takrat, ko si ranljiva;
- in so veseli tvoje sreče – ker vedo, da tvoje luči ne jemljejo kot grožnjo, temveč kot navdih.
Ko očistiš prostor, se zgodi čarovnija
Morda boš morala koga izpustiti. Morda bodo te spremembe boleče. Morda boš nekaj časa sama – a ne osamljena. Ko ustvariš prostor zase, k tebi pridejo pravi ljudje. Počasi, tiho, skoraj neopazno. Kot nežni opomniki, da vesolje vedno sliši, kaj tvoje srce resnično potrebuje.
Ko se enkrat odločiš, da ne boš več pristajala na odnose, ki te zastrupljajo, se nekaj v tvoji realnosti spremeni. Kvaliteta življenja se dvigne. V ospredje pridejo pogovori z globino, objemi z močjo, iskreni nasmehi in odnosi, ki hranijo.
Zaslužiš si mir. Zaslužiš si radost. Zaslužiš si ljudi, ki tvoj notranji svet spoštujejo, ne rušijo.
V tem svetu, kjer je vse hitro in pogosto površno, je tvoja tišina sveta. Tvoja sreča – sveti plamen. In tisti, ki znajo hoditi ob tebi nežno, ne da bi ugašali tvojo luč, so tvoji ljudje.
Izberi jih. Naj te obkrožajo z veseljem.
