December je bil letos drugačen. Zdi se mi, kot da je bil zrak gostejši, misli globlje, telo bolj občutljivo. Kot da leto ne zapira vrat počasi, ampak jih odpira na stežaj – in nas vabi, da zaživimo drugače. Včasih imam občutek, da komaj diham. A vem, da to ni nemir, prej bi rekla, da je prehod. Po numerologiji je leto 2026 univerzalno leto 1 – leto novih začetkov, poguma, jasnosti in prvih korakov. Začetek novega devetletnega cikla.
A preden se karkoli začne, se mora nekaj končati. In prav to čutimo zdaj – kot utrujenost, kot čustveno nasičenost, kot občutek, da je vsega preveč in hkrati premalo.
Zato so moje želje za leto 2026 drugačne. Manj glasne. Bolj resnične. 2026 ni leto hitenja. Je leto prebujenja. Ne želim si več hitrosti. Želim si globine. Moja prva želja je, da si dovolimo poslušati. Ne sveta, ne trendov, ne pričakovanj – ampak sebe. Tisti tihi glas, ki je vedno tam, tudi ko ga preslišimo. 2026 ni običajno leto. Je leto novih začetkov, leto odločitev, leto, ko se odprejo vrata tistemu, kar smo pripravljali v preteklih letih.
In nekateri začetki ne pridejo z fanfarami. Pridejo z občutkom. Z notranjim “vem”.
Numerologija leto 2026 opisuje kot leto individualnosti, notranje moči in poguma. A mene bolj kot “kaj moramo narediti” zanima vprašanje: kdo bomo, ko nehamo igrati vloge? To ni leto dokazovanja. To je leto prisotnosti. Prisotnosti v lastnem telesu. V odnosih. V odločitvah. Leto, ko si končno priznamo, kaj ni več naše – in si brez slabe vesti dovolimo drugače. Intuicija bo postala jasnejša od razuma. Ne bo več šepetala – trkala bo. Nežno, a vztrajno. 2026 spodbuja večjo samozavedanje, poslušanje notranjega glasu in življenje, ki je v skladu s tem, kdo v resnici si.
To je leto, ko se vračamo k sebi – in hkrati k spominu. K ženskemu znanju. K modrosti, ki se ne uči, ampak prenaša. K nečemu zelo staremu, kar v nas še vedno živi.
Majhen ritual za vstop v leto 2026
V teh dneh, ko je energija močna in razpršena, si želim preprostosti. Moj predlog je zelo preprost ritual, ki ne zahteva nič posebnega – samo prisotnost. Zvečer, ko je hiša tiha, prižgi svečo. Belo, če potrebuješ jasnost. Črno, če potrebuješ zaščito in meje. Usedla se boš, brez telefona, brez glasbe. Samo dih. Ne prosi. Ne pričakuj. Samo izgovori (ali pomisli): Pripravljena sem videti jasno. Pripravljena sem slišati sebe. Dovolj je.
Če ste v teh dneh utrujene, čustveno preveč odprte ali občutljive, vedite, da niste prešibke. Samo zaznavate več. Če boste skušale delovati “kot prej”, bo telo reklo ne. Moja želja za leto 2026 je, da se naučimo spoštovati ta “ne”. Da ga ne razumemo kot oviro, ampak kot kompas. Kot znak, da smo končno dovolj blizu sebi, da se slišimo. Želim si, da bi leto 2026 prineslo več svetlobe – ne bleščeče, ampak tople. Takšne, ki zdravi. Želim si več resničnih pogovorov, več tišine brez nelagodja, več prostora za čutenje. In predvsem to:
2026 ti ne bo rekel: pojdi hitreje. Rekel bo: Bodi bolj ti.
Če ste bile v zadnjih letih utrujene, zmedene ali globoko v procesu, verjemite – nisste zamudile ničesar. Pripravljale ste se. Te stvari niso naključje. So povabilo. In morda je prav leto 2026 tisto leto, ko ga bomo končno sprejele.
