Dan pred valentinovim ima poseben občutek. Ni še prepojen z vsemi simboli ljubezni, ki jih prinese naslednji dan, a v zraku je že rahla napetost, tisti tihi razmislek, ki nas nehote ustavi. O ljubezni. O odnosih. O sebi.
Prav ta vmesni trenutek, tik pred praznikom, je morda najprimernejši za vprašanje, ki si ga redko zares postavimo: kaj ljubezen sploh pomeni zame?
Pogosto jo povezujemo z nekom drugim. Z bližino, dotikom, občutkom varnosti, s tem, da nas nekdo vidi in razume. Vse to ljubezen tudi je, vendar je to le njen zunanji izraz. Tisto, kar jo v resnici napaja, se začne veliko prej in veliko globlje – v odnosu, ki ga imamo sami s seboj.
Ljubezen do sebe se v sodobnem svetu pogosto razume napačno. Zamenjuje se jo s sebičnostjo, z egom ali z zapiranjem pred drugimi. A v resnici gre za nekaj povsem drugega. Ljubezen do sebe pomeni, da si priznamo svojo vrednost tudi takrat, ko nismo na vrhuncu. Da se ne kaznujemo za svoje napake in da se ne zapuščamo zaradi pričakovanj drugih. Pomeni, da znamo postaviti mejo, ne da bi se ob tem počutili krive, in da si dovolimo počitek brez občutka, da bi si ga morali zaslužiti.
Ko se nimamo radi, iščemo ljubezen kot potrditev. Kot dokaz, da smo dovolj. Takrat lahko hitro zamenjamo ljubezen z navezanostjo, pozornost z bližino in strah pred samoto z odnosom. Ko pa smo znotraj sebe bolj mirni, ko se sprejmemo v svoji celoti, se dinamika spremeni. Ljubezen ne postane nekaj, kar nujno potrebujemo, temveč nekaj, kar lahko delimo.
Prav zato ljubezen ni nekaj, kar bi morali iskati. Pojavi se kot srečanje dveh ljudi, ki vsak zase že stojita trdno. Takrat odnos ni prostor za reševanje praznin, ampak prostor rasti, radovednosti in svobode. Ljubezen, ki izhaja iz celosti, ne utesnjuje in ne pogojuje. Dihata oba. Valentinovo nas pogosto nehote postavi v okvir primerjav. Kdo ima koga, kdo prejme rože, kdo ostane sam.
A ljubezen ne deluje po koledarju in ne meri svoje vrednosti skozi en sam dan v letu.
Ta praznik je lahko le opomnik, da se vprašamo, kako se obnašamo do sebe. Ali si znamo reči lepe besede tudi takrat, ko jih ne slišimo od drugih. Ali znamo biti do sebe nežni, ko nam je težko, in potrpežljivi, ko stvari ne gredo po načrtih.
Ne glede na to, ali imaš ob sebi partnerja ali ne, je odnos s seboj tisti, ki ga živiš vsak dan. In prav ta odnos določa, kakšno ljubezen dopuščaš v svojem življenju. Ko se spoštuješ, ne sprejemaš manj, kot si zaslužiš. Ko se poslušaš, veš, kdaj ostati in kdaj oditi. Ko se imaš rada, se ne bojiš tišine, ker veš, da v njej nisi sama.
Morda je letos najlepše valentinovo darilo prav to: odločitev, da boš do sebe bolj iskrena, bolj prijazna in bolj zvesta. Ljubezen, ki jo začneš graditi znotraj sebe, se namreč vedno odrazi tudi navzven. In tista prava, globoka ljubezen te najde prav takrat, ko si že doma v sebi.
