Vsi smo že doživeli ta trenutek. Pogledamo se v ogledalo in pomislimo, da smo videti utrujeni. Čeprav smo dobro spali. Čeprav smo se naličili, oblekli lepo obleko in si vzeli čas zase. Pogosto mislimo, da je rešitev v novi kremi, dražjem serumu ali še enem kozmetičnem izdelku. Toda stilisti in vizažisti imajo precej drugačen odgovor. Pravijo, da je največja sprememba pogosto presenetljivo preprosta.
Obraz potrebuje svetlobo.
Ne svetlobe v smislu bleščic ali močnega osvetljevalca, ampak svetlobo, ki jo ustvarijo prava barva, pravi okvir obraza in nekaj drobnih odločitev, ki naredijo veliko razliko.
Najprej poglejmo oblačila.
Kolikokrat oblečemo črn pulover, temen suknjič ali visok ovratnik, ker se nam zdijo varna izbira? Črna je brezčasna in elegantna, vendar ima eno lastnost, o kateri se premalo govori – ob obrazu lahko poudari prav vse, česar si ne želimo. Drobne gubice postanejo izrazitejše, podočnjaki temnejši, polt pa nekoliko bolj bleda. Zato stilisti ženskam pogosto svetujejo nekaj zelo preprostega: temne barve naj ostanejo, vendar jih odmaknimo od obraza. Namesto črnega puli puloverja raje izberimo svetlo srajco, nežno modro bluzo ali kremno belo majico. Razlika je lahko osupljiva.
Enako velja za lase.
Ni pomembno, ali so dolgi ali kratki, pobarvani ali naravno sivi. Veliko pomembneje je, da obraz ni popolnoma zaprt. Nekaj mehko oblikovanih pramenov ob licih lahko poteze zmehča veliko bolj kot popolna pričeska, utrjena z lakom. Tudi obrvi imajo pri tem presenetljivo pomembno vlogo. Z leti se pogosto stanjšajo ali posvetlijo, zato obraz izgubi okvir. Ni treba ustvarjati izrazitih, modnih obrvi, dovolj je, da jih nežno poudarimo. Dobro oblikovane obrvi odprejo pogled in obrazu vrnejo izraz.
Potem so tu ustnice. Veliko žensk se z leti odpove šminki in poseže le po balzamu. Pa vendar ravno nežen odtenek rožnate, marelične ali naravne nude barve obrazu vrne življenje. Ustnice postanejo bolj izrazite, celoten obraz pa deluje bolj sveže. In še nekaj, kar pogosto spregledamo. Nasmeh. Ne tisti, ki ga namenimo fotografiji, ampak sproščen izraz obraza. Ko smo pod stresom, nezavedno stisnemo čeljust, spustimo kotičke ustnic in napnemo mišice okoli oči. Obraz takoj deluje utrujen.
Poskusite danes nekaj povsem preprostega. Sprostite ramena. Globoko vdihnite. Rahlo dvignite pogled in se nežno nasmehnite sami sebi v ogledalu. Morda se sliši nenavadno, a obraz se v tistem trenutku spremeni. Ne zato, ker bi postal mlajši, ampak ker postane bolj živ. Morda je prav tu največja skrivnost lepote. Ne gre za skrivanje let. Gre za to, da obrazu vrnemo svetlobo. To svetlobo ustvarjajo drobne stvari – barva oblačil, ki poudari oči. Mehka ruta okoli vratu. Dobro postriženi lasje. Malo rdečila na licih. Urejene obrvi. Šminka, ki obrazu doda toplino.
In potem je tu še nekaj, česar ne moremo kupiti. Notranji mir.
Ste opazili, kako nekatere ženske z leti postajajo vse lepše, čeprav nimajo popolne kože? Ko jih srečamo, se nam zdijo spočite, nežne in prijetne. Njihov obraz ni brez gub, a ima nekaj, kar pritegne pogled. To je izraz človeka, ki se ne bori več sam s seboj. Ko nehamo šteti vsako novo gubico, ko se ne primerjamo z dvajsetletnicami in ko sprejmemo, da je obraz zemljevid našega življenja, se spremeni nekaj veliko globljega od videza. Spremeni se način, kako nosimo svoj obraz. In to opazijo tudi drugi.
Morda zato največja sprememba, zaradi katere je obraz videti spočit, ni nova krema ali drag kozmetični poseg. Morda je to trenutek, ko se zjutraj pogledamo v ogledalo in namesto vprašanja: »Kaj je danes narobe z mano?« pomislimo: »Kaj lahko danes naredim, da bom zasijala?«
Včasih je odgovor presenetljivo preprost. Oblečemo svetlejšo bluzo. Dodamo ščepec barve na ustnice. Odpremo okno. Se nasmehnemo.
In pustimo, da obraz pove zgodbo ženske, ki je življenje sprejela z odprtim srcem. Kajti spočit obraz ni vedno obraz brez gub. Pogosto je to obraz, na katerem se vidi, da je v njem doma mir.