Milano je tudi letos dokazal, da modni teden že dolgo ni več samo vprašanje oblačil. Seveda so bile v središču kolekcije za pomlad in poletje 2027, a skoraj enako pomembno je postalo vprašanje, kdo bo sedel v prvi vrsti, kdo bo prišel na kateri show, kdo se bo pojavil na after partyju in katera zvezdnica bo izbrala kateri videz. Če je bila nekoč prva vrsta predvsem prostor za urednike, buyerje in modne insajderje, je danes postala samostojen medijski spektakel. In Milano je letos ta spektakel še posebej dobro razumel. Teden mode se je začel s Prada revijo, nato pa ga je že prvi večer dvignil na povsem drugo raven Vogue World Milano, ki je pod stekleno streho Gallerie Vittorio Emanuele II združil največja imena italijanske mode, zgodovino, umetnost, glasbo, šport in seveda zvezdnike. Med oblikovalci so bili na istem prostoru Miuccia Prada, Raf Simons, Demna, Pierpaolo Piccioli, Donatella Versace, Alessandro Michele in drugi, med trenutki, o katerih se je največ govorilo, pa je bil tudi prihod Cardi B v Versacejevi obleki z znamenitim Vogueovim naslovnim printom.
In prav Cardi B je bila ena od osebnosti, ki so letos v Milanu najbolj jasno pokazale, kako se je spremenila logika modnega tedna. Ni šlo za en sam prihod na eno revijo, temveč za celotno modno turnejo po mestu: Gucci, Roberto Cavalli, Off-White, Blumarine in drugi postanki so jo ves teden držali v središču pozornosti. Pri Gucciju je sedela ob Naomi Watts, Keke Palmer, Edwardu Nortonu, Shawnu Mendesu in Bruni Marquezine, medtem ko je bila Jennifer Lopez ena najbolj opaznih figur tedna in je Milano osvojila z izrazito dramatičnimi Dolce & Gabbana videzi – od čipkastega korzeta in predimenzioniranih hlač do leopardjega videza in spektakularne črne obleke za Vogue World.
A če odmislimo fotografije slavnih in pogledamo na piste, je ena največjih zgodb sezone pravzaprav zelo preprosta: krilo se vrača v središče garderobe. Prada je šla pri tem do skrajnosti in predstavila kolekcijo, v kateri ni bilo niti ene hlače ali klasične obleke – vseh 63 videzov je temeljilo na krilu. Miuccia Prada in Raf Simons sta pokazala mini in midi različice, A-linije, plisirana krila, modele z vezeninami, kristali, pentljami in nenavadnimi materiali ter jih kombinirala s puloverji, srajcami in izjemno majhnimi topi oziroma braletti. Sporočilo je precej jasno: krilo za poletje 2027 ni več samo ena od možnosti, ampak postaja osrednji kos garderobe, ki omogoča največ individualnosti in kombiniranja.
Drugi velik premik je nadaljevanje igre med ženstvenostjo in uporabnostjo. Moda za poletje 2027 ne išče več popolnoma urejenega, enotnega videza, ampak kombinira na videz nezdružljive elemente. Pri Gucciju je Demna svojo drugo kolekcijo za hišo gradil okoli več različnih obrazov znamke: od konjeniške estetike, jahalnih suknjičev in škornjev do milanskega trench coata, oprijetih večernih oblek, bomberjev, tartana, nizko spuščenih kavbojk in izrazitega nakita. Posebej zanimiv je bil njegov pogled na preppy estetiko, ki jo je naredil bolj uporniško in nekoliko nevarno. Gucci tako za poletje 2027 ne govori o eni sami silhueti, ampak o garderobi kot mešanici karakterjev.
Pri Marni je Meryll Rogge naredila nekaj podobnega, vendar z bolj intelektualnim pristopom. Namesto popolne reinvencije je kolekcijo zgradila okoli vprašanja, kaj iz identitete znamke obdržati in kaj odstraniti. Rezultat je kombinacija šestdesetih in poznih devetdesetih oziroma zgodnjih dvatisočih, uporabnih detajlov, strukturiranih silhuet, športnih elementov, vidnih šivov, velikih zaponk in nakita, ki postane skoraj arhitekturni element oblačila. Marni tako ostaja nekoliko čuden, nekoliko nepričakovan in prav zaradi tega zelo sodoben.
Tudi Dolce & Gabbana sta šla proti uniformiranosti. Njuna kolekcija z naslovom Stravaganza Siciliana je bila odgovor na občutek, da je zaradi družbenih omrežij ves svet oblečen vse bolj enako. Namesto popolnoma usklajenega videza sta oblikovalca pokazala idejo garderobe, ki se gradi skozi desetletja: kos iz dvajsetih let, nekaj iz petdesetih, detajl iz sedemdesetih in nekaj povsem sodobnega. To pomeni, da bo poletje 2027 precej manj obsedeno s popolnim »lookom« in precej bolj z osebno kombinacijo kosov, tekstur, obdobij in referenc.
Zanimiva je tudi nova obsedenost s telesom, vendar ne na način, kot smo ga poznali pred nekaj sezonami. Gola koža ostaja pomembna, a pogosto prihaja skozi kontrast: majhen top pod velikim suknjičem, čipka ob robustnem denimu, prosojen material ob bolj strukturiranem kosu, spodnje perilo kot del dnevnega videza. Tudi Jennifer Lopez je v Milanu večkrat pokazala prav to razmerje med razgaljenostjo in spektaklom, medtem ko je Prada bralette uporabila skoraj kot novodobni osnovni kos garderobe.
Veliko se je govorilo tudi o materialih. Bottega Veneta pod vodstvom Louise Trotter nadaljuje raziskovanje površin, tekstur in občutka gibanja. Oblikovalka je kolekcijo zasnovala okoli prehoda med sezonami, med zaščito in razgaljanjem, med zimskim slojevitim oblačenjem in lahkotnejšim poletnim videzom. Sintetično krzno, mehkejše teksture, različni načini drapiranja in občutek gibanja kažejo, da bo poletje 2027 manj sterilno in bolj taktilno. Moda bo morala izgledati dobro na fotografiji, vendar jo bo treba tudi občutiti.
Ob tem se nadaljuje tudi veliko zanimanje za krojenje. Vogue World je zelo jasno pokazal, da je tailoring eden od temeljev sodobnega Made in Italy: od Armanijevega mehkega krojenja v sivih in bež tonih do različnih interpretacij suknjičev, hlač in formalnih kosov pri Prada, Jil Sander, Dolce & Gabbana, Zegni, Ferragamu, Max Mari in drugih. Toda krojenje za leto 2027 ni več nujno strogo. Silhueta se lahko mehča, suknjič se nosi z nečim zelo majhnim, športnim ali skoraj spodnjim perilom, formalni kos pa izgubi svojo tradicionalno funkcijo in postane del vsakodnevne garderobe.
In potem je tu še eden najbolj zanimivih premikov: moda se ponovno zaljublja v spektakel, vendar ga hkrati poskuša približati realnemu življenju. Novi kreativni direktorji Moschina Simone Rizzo in Loris Messina sta svojo prvo revijo za hišo postavila na streho parkirne hiše, medtem ko so se po pisti premikali tudi ljudje iz množice. Ideja je bila jasna – moda mora pripadati resničnim ljudem in ulici, ne samo privilegiranemu prostoru modne piste. Vogue je pri letošnjem Milanu opazil tudi širši premik stran od klasičnega modnega teatralstva in proti bolj spontani, svobodni in osebni interpretaciji oblačenja.
Toda če bi morali letošnji Milano opisati z eno besedo, bi bila to verjetno mešanica. Mešanje desetletij, luksuza in ulice, športnih in večernih kosov, telesa in oversize silhuete, starega italijanskega glamurja in nove generacije zvezdnikov. Milano za poletje 2027 ne ponuja ene same modne formule. Ponuja garderobo, v kateri so lahko na isti dan krilo Prada, oversized suknjič, skoraj neviden top, leopardji plašč, vintage torbica in par zelo resnih čevljev. Prav zato je bil letošnji teden mode tako zanimiv: ne zato, ker bi nam povedal, kaj moramo nositi, ampak zato, ker je pokazal, kako malo pravil še ostaja.
In seveda je ostalo še vprašanje gostov. Cardi B, Jennifer Lopez, Naomi Watts, Uma Thurman, Maya Hawke, Hunter Schafer, Sadie Sink, Monica Bellucci, Rachel Zegler, Gigi Hadid, Naomi Osaka, Katie Holmes, Diane Kruger, Leighton Meester, Shawn Mendes in Bruna Marquezine so bili le del zelo dolgega seznama imen, zaradi katerih se je zdelo, da je bila letos vsaka prva vrsta skoraj enako pomembna kot pista. Pri Gucciju je bila kombinacija Cardi B, Shawna Mendesa, Brune Marquezine, Naomi Watts, Bianca Jagger, Aryne Sabalenke in številnih drugih skoraj samostojen casting spektakel.
In morda je prav to največja sprememba letošnjega Milana. Modna revija ni več samo trenutek, ko modeli pokažejo oblačila. Je zgodba, ki se začne z vabilom, nadaljuje s prihodom gostov, fotografijami pred prizoriščem, prvo vrsto, videi na družbenih omrežjih, after partyjem in šele nato z analizo kolekcije. Milano je letos to logiko pripeljal do popolnosti. Toda pod vsem spektaklom ostaja zelo jasna modna slika: poletje 2027 bo pripadalo krilom, krojenju, kontrastom, vidni teksturi, osebnemu kombiniranju in predvsem oblačilom, ki imajo karakter. Manj uniformiranosti, več osebnosti – in precej več prostora za to, da si modo vsak po svoje razloži.