Ne mislite, da sem nanj pozabila, a sem imela po Milanu toliko različnih obveznosti in snemanj, da mi preprosto ni uspelo. Ampak da, ta članek je že tradicija in zato se ga lotim malo kasneje, vedno v upanju, da ga boste z radovednostjo prebrale. Milano je bil tudi letos razigran, poln ljudi, nabit z energijo in veseljem do življenja, predvsem pa utrujajoč, saj je bilo res neskončno število revij, ker se sistem ponovno sestavlja in zna biti, da bo v bodoče ta “teden” trajal devet dni. Po drugi strani je jasno, da ima tudi Pariz svojo težo in prav tam se odvijajo revije velikanov, ki so od nekdaj konkurenca Italijanom; v Milanu Gucci, Prada, Versace, Armani, Boss, The Attico in celo Tom Ford, v Parizu pa Dior, Chanel, Balmain, YSL. Vsak je planet zase.
Močne barve, resice, bleščice povsod, stezniki, avantgardne kreacije, pa tudi romantika, eleganca, barok in še kaj bi se našlo. Ni rdeče niti, saj preprosto ni potrebna, vsak dizajner interpretira po svoje sodobno različico ženske za poletje 2024. Kar vemo, je, da zagotovo ne bo nobenega dolgčasa in to nam je všeč! Mislim pa, da je vseeno vidna neka želja po poenostavljanju, da si z obleko ravno ne belimo glave, kar je bilo jasno pri Gucciju, ki spoji športne majice s kapuco z usnjenimi kosi ali elegantnimi krili. V resnici jasnih pravil ni: če se počutimo dobro, potem je ok in zdi se, da je to edina mera, ki jo lahko upoštevamo. Ampak, hm, v resnici lahko to povzroči tudi kaos, sploh takrat, ko zmanjka okusa za estetiko. A o tem kdaj drugič.
Kar mi je med bivanjem v Milanu vedno zelo všeč, je tudi raziskovanje novih kotičkov, barov ali bruch lokalov, kjer se običajno skrijemo med eno in drugo revijo, ko imamo dobrih 40 minut časa in ne bi čakali ravno na ulici. Potem se ti zgodi res dobra kava s piškotom, sendvič z lososom in pogled na modni svet v drugačni luči. Revija je spektakel, ki traja dobrih 15 minut in ga sestavljajo šest mesecev, a najbolj živo je na ulici, kjer lahko vidiš vse, od čudakov do lepotic, od filmskih div do tistih, ki bi prav radi prišli notri, a jim bo težko uspelo. In fotografi, snemalci, novinarji, vsi nori in nestrpni, a vseeno je jasno, da se je sistem v celoti spremenil. Ne dolgo od tega nas je bilo v zakulisju polno in smo pridno čakali na termin za izjavo, danes nas ni prav veliko in, zanimivo, novinarke tiskanih medijev imajo še vedno prednost, kot bi rekli, da bi moda vseeno potrebovala neko počastnost, ki jo drugače nima.
