Živimo v pravi tragediji nezadostnosti. Nikoli nimamo dovolj denarja, nikoli se ne počutimo dovolj lepe, nikoli nimamo dovolj napete kože. Nenehno čutimo pomanjkanje, oddaljenost od modela popolnosti, ki ga vsiljuje zahodna družba. Želja po izboljšanju in delanju dobrega je hvalevredna, ko pa postane obsedenost s popolnostjo, se spremeni v oviro ali, še huje, v nočno moro. Zato se je dobro zavedati, da ni popolnega recepta za vsako situacijo, saj je popolnost nedosegljiv ideal. Življenje je stalna evolucija, zaporedje sprememb, ki nas silijo, da se prilagajamo in nenehno pregledujemo svoje načrte. Za mirno življenje se moramo naučiti sprejemati nepopolnost kot sestavni del obstoja.Če želimo biti srečne, se moramo najprej nehati truditi biti srečne. Prenehati moramo usmerjati pozornost v to, kar bomo nekega dne, če bo Bog dal, lahko imele, in se začeti poglabljati v to, kar že držimo v rokah. Sreča ni tam nekje, popolna in minljiva, ampak tukaj in zdaj, nepopolna in zelo trdna, skrita med odtenki goreče zore ali tihe zime, ki je te dni res čarobna.
Objem in imejte miren četrtek.
