Dež ima posebno moč. Ne mudi se mu, ne razlaga se, preprosto je. Pada enakomerno, tiho ali glasno, in z vsakim kapljanjem briše robove dneva. Ko dež pride, se svet za trenutek ustavi – ulice se spraznijo, barve postanejo globlje, misli pa mehkejše. V dežju je nekaj izjemno pomirjujočega. Spominja nas, da ni vedno treba hiteti, da ni treba imeti vseh odgovorov takoj. Dež nas uči potrpežljivosti in sprejemanja. Tako kot narava tudi mi včasih potrebujemo trenutek, da se očistimo odvečnega, od misli, dvomov, prehitrih besed.
Dan, ovit v dežne kaplje, je popoln za notranji svet. Za toplo skodelico kave, mehko pletenino, tišino, ki zdravi. Dež daje dovoljenje, da ostanemo doma, da se umaknemo vase in prisluhnemo sebi. Brez slabe vesti.
In ko dež preneha, je zrak drugačen. Lažji, čistejši. Tako kot mi. Dež ne prinaša melanholije – prinaša novo svežino, nov začetek. Zato naj bo današnji dan opomnik, da tudi sivi trenutki nosijo svojo lepoto. Samo pogledati jo moramo z drugačnimi očmi.
