Odprem omaro in vidim serijo čudovitih oblek. Visijo na obešalnikih, ena lepša od druge. Nekako imam vedno v mislih kakšno posebno priložnost, kosilo, večerjo ali karkoli drugega, potem pa se za te obleke težko odločim, ker se mi ne zdijo udobne. Udobnost torej. In seveda sodoben čas, v katerem pričakujemo, da smo ženske na nogah 12 ur in potem nadaljujemo doma za štedilnikom, zato me ne čudi, da izberemo raje hlače ali kavbojke, saj je korak lažji in tudi hitrejši. A drage moje, obleke imajo drugačen čar in tisto blago, ki nežno pleše pri nogah, je nekaj samo našega, zakaj se torej ne potrudimo in denimo že zvečer pripravimo krilo, morda plisirano, za naslednji dan? Sama bi se morala držati tega pravila, tudi zato, ker ko oblečem krilo, je moja mala princesa navdušena in vsakič znova pove, da sem tako lepša. Nekaj je torej na tem, nedvomno.
Na ulicah modnih prestolnic vidim veliko golih nog, ogromno nasmejanih žensk in še moških, s pogledom, polnim občudovanja. Jutri torej, jutri je naš dan.
