Doma prižgem lučke, že voham praznike in z nasmehom skoraj vsak dan znova pečem piškote. In nekako je tako, da je vse na svojem mestu.
In vse je kot v brezhibni sliki, ti pa postaneš glavni akter, četudi samo sediš in občuduješ čudež narave. In kako lepo je biti živ.
Preplavi me sreča, četudi vem, da bo minilo, a kaj ko sem se vmes dobro naučila ostajati tukaj in zdaj.
Zraven Škofje Loke, ki je bila še kako prizadeta, se nahaja moj dom in kot vem bom težko našla cesto do njega.
