Doma prižgem lučke, že voham praznike in z nasmehom skoraj vsak dan znova pečem piškote. In nekako je tako, da je vse na svojem mestu.
In vse je kot v brezhibni sliki, ti pa postaneš glavni akter, četudi samo sediš in občuduješ čudež narave. In kako lepo je biti živ.
Preplavi me sreča, četudi vem, da bo minilo, a kaj ko sem se vmes dobro naučila ostajati tukaj in zdaj.
