Človek ne zavrača trpljenja kot takega, nasprotno, išče ga, če se mu pokaže smisel.

Vsaka ima v sebi tisto temačno sobo, ki jo pozna le sama, polno negativnih spominov in odločitev, ki niso bile najbolj pametne.

Ne jutri, niti čez eno uro ali zvečer. Takoj.

Sreča se pojavi spontano, ko sledimo resničnosti srca in premagamo iluzije uma.

Raziskave pravijo, da se le 3 % od nas vidi kot lepe, ko se pogledamo v ogledalo.

Naj bo ta četrtek takšen: spokojen in dišeč po novih stvareh, ki so prav za vogalom.

Vidimo podobnosti in razlike, vidimo lepoto meseca, ki se izteka tudi zato, ker je vedno smrt tista, ki prinaša novo luč.

Iz tega vidika smo lahko prav vsi svobodni in prav tako svobodno gradimo svoja posebna mikrovesolja.

Spustiti preteklost, zamere, slabe misli, neuresničene želje, ker so bile druge vmes, ki so se prav gotovo uresničile, a jih prehitro spregledamo, vedno v iskanju popolnosti, ki je v človeku ni.

Danes zjutraj naredimo naslednjo vajo: zasluženo se potrepljajmo po ramenu, ker smo se trudile, napredovale in prišle tako daleč, kot smo.

Tako noro srečna, da včasih kar zaboli.