Ko je Anthony Vaccarello leta 2016 prevzel Saint Laurent, je bilo jasno, da hiše ne namerava spreminjati v nekaj povsem drugega.
Toda zgodovina sama še ne pojasni tistega občutka, ki ga dobimo, ko gledamo pariško revijo. Za to je treba pogledati nekoliko globlje.
Eifflov stolp v ozadju je pariško kuliso spremenil v del samega spektakla, modna brv pa je za nekaj ur postala prostor, kjer so se srečali Hollywood, Bollywood, supermodeli, šport in glasba.
Pisanje za prihodnost ni le romantična ali poetična igra: je način negovanja zavesti, ponovno vzpostavljanje stika s sabo in opomnik, da lahko vsak trenutek, tudi najhitrejši, postane ritual lepote.
Pariz nas tudi letos opominja, zakaj se v modo vedno znova zaljubimo.
A med vsemi temi utrinki slavnih so modne hiše poskrbele, da moda ni izgubila svojega pomena – nasprotno, letos je Pariz spregovoril mehkeje, bolj osebno in z več duše.
Čeprav vsako modno prestolnico določa njen lastni ritem, je Pariz ponovno dokazal, da zmore najbolj kompleksno prepletati tradicijo in sodobnost.
Gre za intenzivno refleksijo, zasidrano v arhivu in hkrati prepoznavno futuristično.
Ko sem odhajala, sem vedela, da sem v srcu pustila del sebe – in da bom kmalu spet prišla nazaj.
S pravilnim stiliranjem in prilagajanjem sodobnim okusom lahko ta trend deluje elegantno in sofisticirano, ne glede na obliko postave.
Pariški teden mode ostaja največja manifestacija te ekskluzivne sfere, kjer vsak kos pripoveduje zgodbo in uteleša sanje.
Že sama ladja Dior je podobna sanjam, vsa okrašena s čudovitim potiskom Toile De Jouy v odtenkih modre in bež, v duhu dobrega počutja.