Je bila to zadnja revija Anthonyja Vaccarella za Saint Laurent? Uradnega odgovora še ni, toda vse na pariškem Trocadéru je v noči 29. septembra govorilo o slovesu. Deset let po prihodu v hišo je Vaccarello predstavil eno svojih najbolj teatralnih in osebnih kolekcij doslej – skoraj vse v zlatu, zaključeno z dramatično črnino. Če je bil to res konec, je Saint Laurent zapustil na način, ki mu je bil pisan na kožo: dramatično, senzualno, razkošno in brez najmanjšega opravičevanja.
Pariz v zlatu
Prizorišče je bilo skoraj filmsko. Na Trocadéru je črna pista sijala pod ogromnimi zlatimi lestenci, v ozadju pa je Eiffelov stolp za potrebe večera dodatno zasijal. Zlata ni bilo mogoče spregledati – postalo je scenografija, barva in obenem glavna ideja kolekcije. Vaccarello je za pomlad–poletje 2027 izbral eno samo obsesijo: zlato v vseh njegovih odtenkih in oblikah. Od bleščečega, skoraj tekočega zlata do globokih tonov konjaka, jantarja in absinta. Zlato je bilo kovinsko, zmečkano, prosojno, vezeno, tkano in nanešeno na površino materialov. Kolekcija je delovala, kot bi nekdo klasične kode Saint Laurenta potopil v zlato kopel.
Od saharienne do zlatega smokinga
Vaccarello se ni odločil za povsem novo silhueto. Namesto tega je naredil nekaj bolj osebnega: pregledal je DNK Saint Laurenta in ga ponovno osvetlil. Na pisti so se pojavile saharienne jakne, trenči, bluze, smokingi, zavite jopice in krila, ki so že desetletja del vizualnega jezika hiše. Ob njih so stali elementi, ki so postali značilni za Vaccarella: močna ramena, kratki suknjiči, oprijete silhuete, visoke pete in izrazito senzualna večerna oblačila. Toda to ni bil arhivski Saint Laurent. Vaccarello je hišo Yvesa Saint Laurenta vzel za izhodišče in jo skozi zadnjih deset let svoje estetike pripeljal do vrhunca. Izbira zlata je bila vse prej kot naključna.
Yves Saint Laurent je imel do zlate barve poseben odnos. Njegova znamenita misel, da je zlato pri upodabljanju ženske »barva sonca«, je postala izhodišče Vaccarellove kolekcije. Še več: revija je vzpostavila neposredno povezavo z legendarno kolekcijo Rive Gauche iz leta 1991, katere finale je bilo v zlatu. Vaccarello je zgodovino obrnil na glavo – začel je z zlatom in končal v črnem. To je bil eden najbolj elegantnih načinov, kako povedati: poznam zgodovino te hiše, vendar je ne bom samo ponovil.
Nobene torbice
Med vsemi detajli je bil eden skoraj provokativen: na reviji ni bilo torbic. Saint Laurent, ena največjih luksuznih modnih hiš na svetu, je svojo kolekcijo pustil brez enega najbolj pričakovanih luksuznih dodatkov. Pozornost je bila zato popolnoma usmerjena v oblačila, nakit in čevlje. In čevlji so bili spektakel zase. Visoke, skoraj vrtoglave pete so dobile obliko kač. Njihovi zaviti podplati oziroma pete so tvorili značilno črko S – subtilen, a zelo dobeseden podpis Saint Laurenta. Potem je prišel finale. Po dolgih vrstah zlatih videzov se je svetloba umaknila. Zadnji videzi so bili črni – žametni, voluminozni in izrazito večerni. Med njimi so bile dramatične obleke, ki so skoraj lebdele okoli telesa, ter črni smokingi in kreacije z velikimi pentljami. Če je zlato predstavljalo svetlobo, je črna predstavljala njen konec. In prav tukaj je revija dobila skoraj simboličen značaj.
»You are so much Yves Saint Laurent«
Po koncu modne revije je sledil še en trenutek, ki je okrepil občutek slovesa. Na oder je stopila Charlotte Gainsbourg, dolgoletna sodelavka in podpornica Vaccarella, ter zapela. V refrenu se je ponavljal stavek »You are so much, Yves Saint Laurent«. Težko bi si lahko zamislili bolj neposreden poklon ustanovitelju hiše – ali bolj čustven zaključek desetletja njegovega naslednika. Vaccarello je pred revijo sicer poslal sporočilo, v katerem je zapisal, da je kolekcija zanj zelo osebna in čustvena ter da tokrat ne želi veliko razlagati, ampak želi, da jo gledalci preprosto doživijo. Tudi ta nenavadna zadržanost je dodatno podžgala ugibanja o njegovem odhodu.
Je bil to res konec?
Tu je treba biti previden. Saint Laurent oziroma Vaccarello svojega odhoda nista uradno potrdila. Toda okoliščine so bile zgovorne: desetletnica njegovega prihoda v hišo, izrazito retrospektivna kolekcija, osebno sporočilo, odsotnost običajnih intervjujev, Charlotte Gainsbourg in finale, ki je deloval kot poklon tako Saint Laurentu kot njegovemu lastnemu obdobju. Tudi modni mediji so zato revijo skoraj soglasno interpretirali kot mogoči poslovilni trenutek. Vogue jo je opisal kot nekaj, kar je videti kot slovo, Reuters pa kot revijo, ki bi lahko bila Vaccarellov finale pri hiši. Toda morda je najlepše pri vsem prav to, da odgovora še nimamo.
Deset let Vaccarella
Ko je Anthony Vaccarello leta 2016 prevzel Saint Laurent, je bilo jasno, da hiše ne namerava spreminjati v nekaj povsem drugega. Njegova moč je bila v tem, da je razumel njeno temeljno napetost: moško in žensko, strogo in erotično, minimalistično in teatralno. V desetih letih je iz tega ustvaril zelo prepoznaven Saint Laurent. In če je bila revija za poletje 2027 res njegova zadnja, je bil izbor zlata skoraj popoln. Zlato je barva sijaja, bogastva in večnosti. Toda hkrati je minljivo. Svetloba pride in odide. Vaccarello je v zapisu ob kolekciji povedal: »A light shines all the more brightly because we know it cannot be held.« Svetloba je najmočnejša prav zato, ker je ne moremo zadržati. Morda je torej Saint Laurent za poletje 2027 predstavil več kot samo novo kolekcijo. Morda je predstavil spomin na eno obdobje. Najprej v zlatu. In nato, kot se za pravi konec spodobi, v črnem.