Drage balke, naj vas danes spremlja zavedanje, da prav v tem trenutku, sredi vseh vsakdanjih skrbi in malih zmag, nosite v sebi sveto iskro, dom, ki nas nikdar ne zapusti.
Naj bo ta teden čas notranjega čiščenja in hvaležnosti. Luna nas je spomnila, da se svetloba vedno vrne — tudi po najtemnejši noči.
Jesen, hvala ti, ker mi pokažeš, da je spustiti pogumno, da je konec lep, da je tišina zdravilna. V počasnosti najdem moč.
Hvaležna sem za vsak trenutek s tabo. Za vse objeme, za vse pogovore, za vse trenutke tišine, ko si samo tukaj in me spomniš, kaj je resnično pomembno.
Pot duhovne rasti še zdaleč ni ravna in osvetljena, temveč se pogosto izkaže za labirintno, vijugasto in nepričakovano potovanje, prežeto z vpogledi, spotiki in ponovnimi začetki.
Minljivost je del življenja, ki se ga pogosto bojimo, a prav v njem se skriva lepota. Vsak trenutek je neponovljiv – in prav zato dragocen.
Ker me njihov modri sij spominja na nebo, na ljubezen in na obljubo, da se vse, prav vse, ob pravem času postavi na svoje mesto.
To bo priložnost, da se povežemo drug z drugim, z naravo in z vesoljem – v ritmu glasbe, umetnosti in univerzalne energije.
