Obstajajo parfumi, ki jih zavohamo in pozabimo. In potem so tu tisti, ki se na koži zadržijo kot spomin. Parfumi, ob katerih se obrne glava, ki ostanejo v prostoru še dolgo po tem, ko človek odide, in ki jih ne moremo povsem razložiti. Pri meni je takšna nota oud. Če izbiram parfum, jo skoraj vedno iščem med sestavinami. Ne nujno zato, ker bi želela, da je oud najbolj glasen del dišave, ampak ker mu nekaj manjka nobena druga lesna nota. Je temen, topel, nekoliko skrivnosten in neverjetno karakteren. Včasih je skoraj dimljen, drugič kremast in mehak, lahko je sladek, balzamičen ali izrazito lesen. Prav zato se mi zdi, da parfum z oudom nikoli ni zares enodimenzionalen.
In morda je prav to razlog, zakaj me že dolgo privlači svet arabskih parfumov.
Parfum, ki ni namenjen temu, da bi ostal neopazen
Ko pomislim na klasično evropsko parfumerijo, pogosto pomislim na eleganco, diskretnost in idejo osebnega podpisa. Parfum je nekaj, kar nosimo zase in za ljudi, ki se nam približajo. Pri orientalskih oziroma bližnjevzhodnih dišavah pa je odnos do parfuma nekoliko drugačen. Kot poudarja tudi Starbene, je odišavljanje v arabski kulturi povezano z vsakdanjimi rituali, gostoljubjem, družbenimi odnosi in občutkom pripadnosti.
Dišava ni zgolj lepotni dodatek, ampak ima tudi simbolni in družbeni pomen. In to se čuti tudi v samih parfumih. Ne želijo nujno šepetati. Želijo biti opaženi.
Oud, ambra, mošus, vrtnica, kadilo, žafran, začimbe in bogate lesne note ustvarjajo kompozicije, ki imajo volumen. Parfum se ne ustavi na koži, ampak ustvari sled. In prav ta sled me pri parfumih najbolj zanima.
Oud je zame tisto »nekaj več«
Oud oziroma agarjev les ima v parfumeriji skoraj kultni status. Njegov vonj je težko opisati z eno besedo, kar je verjetno tudi del njegovega čara. Lahko deluje temno in skrivnostno, v nekaterih kompozicijah skoraj živalsko, v drugih pa presenetljivo elegantno in svilnato. V kombinaciji z vrtnico postane bolj romantičen, z vaniljo bolj kremast, z jantarjem topel in zapeljiv, s kadilom pa skoraj mističen. Zato oud iščem tudi v parfumih, ki na prvi pogled sploh ne delujejo izrazito orientalsko. Všeč mi je, ko je skrit v ozadju.
Ko ga najprej skoraj ne opazim, potem pa se po nekaj urah na koži pojavi tista globoka, topla lesna nota, zaradi katere parfum nenadoma postane zanimiv. Takrat vem, da sem našla nekaj zase.
Zakaj so arabski parfumi trenutno tako priljubljeni?
Ni naključje, da se arabske in bližnjevzhodne dišave v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo tudi na evropskem trgu. Njihova največja prednost je morda prav to, da ponujajo nekaj, kar se od klasične ponudbe nekoliko razlikuje: intenzivnost, izrazit karakter in dolgotrajno obstojnost. Sodobne arabske dišave nagovarjajo željo po parfumih, ki so prepoznavni in pustijo vtis, obenem pa jih je mogoče najti tudi v cenovnih razredih, ki so širše dostopni. Pomembno vlogo pri njihovi priljubljenosti imajo tudi družbena omrežja, predvsem skupnosti ljubiteljev parfumov, kjer se dišave primerjajo, ocenjujejo in kombinirajo.
In potem je tu še nekaj, česar pri parfumih ne moremo zanemariti: estetika.
Te stekleničke so pogosto videti, kot da skrivajo zgodbo. Imena, zlati detajli, temne barve, razkošna embalaža … Vse skupaj ustvarja občutek, da ne kupujemo samo parfuma, ampak majhen predmet z značajem.
Layering: zakaj bi nosili samo en parfum?
Ena od stvari, ki se mi pri arabski parfumeriji zdi še posebej zanimiva, je layering oziroma plastenje dišav. Ideja je preprosta: namesto enega parfuma uporabimo več različnih dišav – parfum, olje, kadilo ali bakhoor – in tako ustvarimo svoj vonj. V zahodni kulturi smo precej bolj vajeni ideje, da najdemo »svoj parfum« in ga potem nosimo skoraj kot osebni podpis. V arabski parfumski kulturi je lahko pristop precej bolj igriv. Dišave se lahko kombinirajo in prilagajajo razpoloženju, priložnosti ali času dneva.
To mi je blizu. Ker zakaj bi morali imeti samo en vonj?
En dan si želim mehak oud z vaniljo. Drugič temnejšo kombinacijo ouda, kadila in začimb. Spet tretjič nekaj lahkotnejšega, kjer je oud skoraj samo sled v ozadju. Parfum je vendarle razpoloženje.
Oud ni nujno težak
Morda je prav to največja zmota pri oudu. Ko slišimo besedo oud, si marsikdo predstavlja zelo močan, težak in skoraj opojen parfum. Toda sodobna parfumerija ga uporablja na najrazličnejše načine. Oud lahko spremljajo citrusi, bergamotka in začimbe, ki kompozicijo osvežijo. Lahko se poveže z vrtnico in ustvari kontrast med cvetlično mehkobo in temnim lesom. Lahko se zlije z vaniljo, jantarjem ali sandalovino in postane skoraj kremast. Prav ta prilagodljivost je razlog, da ga vedno znova iščem.
Ne iščem nujno parfuma, ki bo vstopil v prostor pred menoj. Iščem parfum, ki bo pustil vtis, ko bom prostor že zapustila.
Kaj bi izbrala ljubiteljica ouda?
Če bi danes izbirala parfum zase, bi verjetno iskala kompozicijo, v kateri oud ni sam. Zanima me oud z vrtnico, ker je kontrast med nežnim cvetom in temnim lesom eden najbolj klasičnih, a tudi najbolj zapeljivih. Potem oud z jantarjem in mošusom – to je kombinacija za večer, za hladnejše dni in za trenutke, ko želimo nekaj toplega in senzualnega. In seveda oud z vaniljo. Sladkost vanilje lahko ostrino lesa zmehča in ustvari zelo nosljivo, skoraj gurmansko različico orientalskega parfuma. Za nekaj bolj dramatičnega pa bi izbrala oud s kadilom, žafranom ali začimbami. Takšne kompozicije imajo tisto skrivnostnost, zaradi katere se parfumu vračamo.
Morda ne iščem parfuma. Iščem občutek.
Na koncu se vedno vrnem k istemu vprašanju: zakaj me oud tako privlači? Morda zato, ker ni popoln v klasičnem smislu. Ni nujno nežen. Ni vedno takoj všečen. Včasih je celo nekoliko nenavaden. Toda prav zaradi tega ima osebnost. In mogoče je to tisto, kar iščem v parfumu. Ne želim dišave, ki bi jo lahko nosil kdorkoli in kjerkoli. Želim nekaj, kar se na moji koži razvije drugače, nekaj, kar ima globino in kar si človek zapomni. Zato, ko gledam stekleničke parfumov in prebiram njihove piramide, še vedno najprej poiščem eno besedo. Oud. Če je tam, bom skoraj zagotovo želela vedeti, kako diši.