Drage moje bralke, bojevnice in Ženske z veliko začetnico!
Veste, kako se počutim? Vrhunsko. In veste, kaj mislim? Da smo vse neverjetne. Danes zjutraj sem razmišljala, ali naj ohranim ta uvod, zdaj, ko je življenje spet normalno (no, skoraj), in se mi je zdelo, da morda dodatne besede niso potrebne. Pa vendar … v teh dveh mesecih sem vas začutila blizu kot še nikoli in si želela samo vaše bližine. Ta pozitivna luč, ki smo jo znale deliti s svetom, je poskrbela, da je cona s sencami postajala vedno manjša. Ponosna sem, ker se nismo pustile motiti in nas negativnost ni prizadela. Ohranile smo sebe, svoje osebne zgodbe, svoje kotičke in trenutke. Bile smo močne. Zato sem se odločila, da vam tudi danes napišem uvod, saj je začetek novega tedna in si želim, da bi bile vse posute s čarobnim prahom. Čestitajmo si, ker zmoremo. Čestitajmo si, ker se ne damo. Močno vas objemam in hvala, ker ste.
PS: srčno upam, da vam kdo vsak dan pove, da vas ima rad. No, samo toliko, da veste: Imam vas rada.
Nikoli se nisem preveč sprehajala po Izoli. Čeprav tukaj živim, priznam, da sem v srcu Koprčanka in Izolo odkrivam zelo počasi, a vztrajno, tudi tako, da se marsikdaj pustim presenetiti. Ima drugačno morje in šarmantne ribiče. Ima zelo dobre restavracije in pisana polkna. Ima povsod oboke in notranje vrtove, ki skozi cvetijo. In kup prijaznih žensk, ki so mi mahale z oken ali trga ter prišle do mene zato, da bi me pozdravile. Na ta dan sem vse to nosila v srcu in se kot ponosen pav sprehajala po ulici svojega mesta. Temu rečem sreča.
Moj stajling je sledeč: krilo in prstan s čebelo &Other Sotries, bluza Reiss, sandali Zara, torbica Kate Spade verižice Rebecca, Promod in Asos.
