Najpomembnejša stvar je ena, sicer ne bi bila najpomembnejša, samo ena je in zgodi se le enkrat. Veste kaj ljudje pravijo o določenem romanu, določenem filmu, določeni glasbi?
Zavidam tistim, ki to berejo, vidijo, prvič slišijo.
Tako pravijo, kajne? Prvič je pač prvič in ta trenutek se nikoli več ne ponovi, takoj izumre, morda se kasneje preoblikuje ali ostane kot spomin odličnega okusa, ki nas vedno spomni, da smo bile nekoč res tam. In zelo podobno je, ko sebe prvič začutiš, najprej kot človeka, potem kot žensko, z oceanom emocij in solzami, ki si jih pretočila. Če si dovolj dolgo na svetu, potem tudi veš, da je to trenutek, ko se moraš nujno objeti, se imeti rada, preprosto, neskončno, pred vsemi. Prvič je pač prvič in je odličen začetek za novo pot samozavesti.
Ne jutri, niti čez eno uro ali zvečer. Takoj.
