Zakaj lahko z razumom zelo dobro vemo, da neka oseba ni dobra za nas, naše srce pa se obnaša, kot da tega ni slišalo?
Ker zelo pogosto ravno tam, kjer ni več toliko glasov, končno zaslišimo svojega. In takrat ugotovimo nekaj zelo lepega: odgovori niso vedno nekaj, kar moramo poiskati.
Življenje ima drugačen načrt. Ne čaka, da postane popolno. Vabi te, da ga živiš takšno, kot je.
Morda je prav to eden najlepših razlogov, da si kdaj privoščimo dopust – ne zato, da bi pobegnili od drugih, ampak zato, da bi se za nekaj dni spet zares slišali.
Naši možgani imajo namreč zanimivo lastnost – veliko hitreje opazijo nevarnost kot priložnost. Zato lahko manjši neuspeh hitro preraste v občutek, da gre narobe vse.
In prav tam, med vsakdanjimi trenutki, v iskrenem pogledu, globokem vdihu in miru, ki ga najdeš v sebi, se skriva najlepša različica življenja.
Včasih si sami postavimo nevidne ovire. Prepričamo se, da nimamo komu pisati, da bi druge motili ali da so vsi preveč zaposleni.
Drage moje, resnična skrb zase ni le v kremah in modnih kosih. Je v tem, kako nežne smo s seboj, ko nam je težko.
Pred temi štirimi potmi bi si morda mislili, da nas privlači le lepa pokrajina. V resnici pa našo pozornost vodi tisto, kar naš čustveni sistem prepoznane kot bolj obvladljivo.
Ko karte uporabimo kot trenutno fotografijo svojega čustvenega in mentalnega stanja, si povrnemo lastno moč.
Po letih idealiziranih podob se zdi, da je postala najbolj privlačna prav navadnost. In morda je največja novost ta, da biti sam ni več nekaj, kar bi bilo treba skrivati.
Cortisol dressing tako ni samo trend. Je skoraj oblika self-care rituala. Način, kako skozi oblačila sebi povemo: danes potrebujem mir.