Biserna ogrlica: klasični “babičin dragulj”, ki se vedno nosi

Naj takoj razblinimo mit: biserna ogrlica ne postara. Nikoli. Ne glede na to, ali gre za dragoceno naravno nit biserov, vintage dragulj, podedovan od babic ali sodobnejše ogrlice iz sintetičnih biserov, ni dvoma, da klasična ogrlica iz biserov, kroglaste ali solzaste oblike, dolga ali kratka, presega čase in modo. Po drugi strani je mnogokrat tako, da ko pomislimo na biserno ogrlico, v spomin prikličemo obleke z dragulji Coco Chanel in Liz Taylor; res je, te podobe je nemogoče pozabiti, a v sodobnem času je dobro, da pustimo na stran preteklost (da ne bi še same izgledale kot babice, kar nam seveda ni všeč – čeprav so babice zakon, da ne bo pomote!) in stavimo na preprosto eleganco, ki je veliko bolj sveža in prav nič težka.

Vir: Getty

Prva super kombinacija so seveda biseri in jeans. Sama vem, kako so lepi skupaj in hkrati se tudi zavedam, da z biseri postane jeans veliko bolj eleganten, biseri pa ravno prav športni, kar pomeni, da gre za neprecenljivo ravnovesje. In stil je predvsem ravnovesje. Če imate na sebi karkoli belega, bež ali slonokoščenega, so biseri vaš najboljši prijatelj: zelo lepo poudarijo naravne barve in vsakemu slogu podarijo kanček vintage pridiha. Povrh vsega ima biserna ogrlica še eno prednost: poudari nasmeh in se lepo poveže z zobmi (še en trik, kako poudariti lepe zobe, poleg tega, da jih seveda negujemo in čuvamo ter da izberemo šminko v pravem odtenku).

V pričakovanju jeseni je še ena super kombinacija z biseri: usnje. Črno, rjavo ali bež, ni pomembno, usnje je res lepo takrat, ko ga poudarimo z biserno ogrlico. Z dolžino se lahko vedno poigramo: en sloj in kratka verižica ali zelo dolga in takšna, da jo lahko plastimo. Stvar okusa, a za vsak slučaj je kar dobro, če imamo pri sebi več modelov, za več navdihov in več priložnosti. Saj veste, pač ženske! 🙂

Lorella Flego
Obožujem biti ženska in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Moda mi je bila položena v zibelko, v njeni družbi pa mi ni nikoli dolgčas. Glitter.si je moj osebni pogled v svet, ki je včasih rožnato obarvan, drugič diši po človeških odnosih in psihologiji, tretjič je lahkoten in prijeten, kot bi se nahajal na krilih kačjega pastirja.