Drage moje, to je že tradicionalna objava, kajne? Tudi letos sem namreč vodila festival Melodij morja in sonca, ki se je odvijal v avditoriju v Portorožu; gre prav za “gospod festival”, saj je imel letos 40. obletnico. Kot sem vam že omenila, je bila moja sovoditeljica čudovita oseba in dobra prijateljica Bernarda Žarn, prav tako televizijka, s katero sva si delila oder in čudovito občinstvo v razprodanem avditoriju, ki je kar pokal po šivih. Preden začnem pa hvala vsem, ki ste bili tam, hvala prijateljem festivala, ki ga tako pridno in zvesto spremljajo vsako leto, in hvala občinstvu, ki je tako glasno, razigrano in dobro razpoloženo, da se vsako leto znova sprašujem, zakaj ni več tovrstnih prireditev. A ker je Glitter predvsem stran o lepem in o modi, bo seveda tekla beseda o oblekah, ki sem jih tudi letos nabavila v meni zelo ljubem tržaškem butiku Qualcosa di Blu, kjer najdete stvari za poroko in tudi ogromno izbiro za večerne priložnosti. Na odru festivala je bilo letos veliko belega, tudi dodatki na sceni, zato sva se z Bernardo in odločili za rdečo nit, ki je postala svetla nit, saj so se vse kreacije ujemale med seboj.
Preden se sproži debata o tem, ali so bile obleke poročne ali ne, naj povem, da je bila poročna le zadnja, sicer če bi bilo zaradi mene, bi še kuhala testenine v poročnih kreacijah, ker so mi noro všeč, a toliko o tem, kakšne so v tem trenutku svečane kreacije po svetu: pač svetle. Prva je bila polna kristalov na topu in z zelo lesketajočim krilom iz tila.
Druga kreacija mi je bila noro všeč. Znamka Pronovias za red carpet, popolnoma gladka in z dolgim repom. Toplo pozdravljam pentljo v pasu in enostavnost tega kroja, ki pa je bil, v mojih očeh, izredno eleganten. Gladka linija je zelo sodobna, a nikakor dolgočasna, zelo mehak in udoben material pa je omogočal odlično gibanje na odru, saj sva z Bernardo neprestano tekali gor in dol po stopnicah.
Tretja kreacija je v slogu boho mode. Te obleke me neskončno navdušujejo in najraje bi videla, da bi bile vse v tem stilu. Res je, da je bila še najmanj televizijska in spektakularna, a ta nežnost mi je zelo blizu in prav uživala sem v njenem objemu. Všeč mi je bila tudi snežno bela barva namesto bež, nekaj drugačnega, a kot rečeno, ne poročnega. Če bi denimo skrajšala obleko, bi jo lahko nosila še za veliko priložnosti, ne le za tako velik in pomemben oder.
Četrta in najbolj razkošna ter zahtevna kreacija je bila poročna. Všeč so mi bile rože v marelični barvi, skrite pod tilom, zelo sofisticirano in z neverjetno oprijetim korzetom, v katerem sem komaj dihala. Od vseh oblek je bila ta daleč najbolj zahtevna, tudi zaradi teže, a verjamem, da je na odru pustila pečat, sploh v zadnjem delu, ker je bil velik kot oblak in zelo, zelo dolg. Za mojo podobo in tokrat tudi za Bernardino (saj veste, girl power, oziroma kar woman power) je poskrbela vrhunska Biljana Babič, ki se ji prav posebej zahvaljujem zato, ker me vsakič znova spremeni v Žensko z veliko začetnico. Pa ne le to: obleka včasih prav naredi človeka in za tovrstne projekte potrebuješ tudi veliko samozavesti. No, midve sva jo prav gotovo imeli.
Hvala vsem, ki ste naju tako podpirali. Hvala Bernardi za pogum, objeme in žensko čarovnijo. Tisto pravo, ki te zadane kot klofuta in za katero veš, da je prav brez kompromisov.
