Kaj je Duša? Kdaj se prebuja? Kdaj jo lahko glasno slišimo? Koliko je pomembno ji slediti? Ali Duša smo 100% mi? Ko razmišljam o tej temi imam v glavi vedno nešteto vprašanj in veliko je takih, ki ostanejo brez odgovora. Kot psihologinja me seveda zanima vse tisto, ker je nevidno, pa vednar obstaja; in Duša je prav to. V času, ko nas življenje pogosto vleče v nemir, hitenje in iskanje odgovorov zunaj sebe, sem našla knjigo, ki ponuja nekaj drugačnega –povabilo, da se ponovno obrneš vase. To je priročnik za stik s sabo, ki skozi iskren dialog odpira vprašanja in odgovore o človekovi notranjosti, njegovih občutkih, življenjskih izzivih in notranji moči. Avtorico Armino Džafić poznam že kar nekaj časa, njeno najnovejšo knjigo Preprosto o tebi, kot duši pa sem imela čast prebrati še v grobi obliki, ko ni bila javna. Danes z veseljem delim z vami Arminine misli.
Kaj je bil tisti notranji trenutek ali izkušnja, ki vas je spodbudila, da napišete knjigo Preprosto o tebi, kot duši?
Po izgorelosti leta 2019 sem želela pridobiti odgovore, zakaj in od kod izgorelost, zakaj se v meni nahaja toliko strahu, po katerih merilih živim, čigave normative »moram« dosegati itd. Pri raziskovanju teh odgovorov se je v meni nenehno pojavljala močna želja po notranjem miru. To ni bila le želja, temveč je notranji mir postal moja prioriteta. Leta 2021 pa se je v meni prebudila želja po raziskovanju tistega notranjega glasu, katerega smo naučeni preslišati ali celo utišati. Spoznala sem, da zunanji zvok vedno preglasi notranjega in to je bilo v nasprotju s tistim, kar sem v resnici čutila. Tako sem začela vaditi intuicijo, jo testirati, se povezovati s tistim nekaj, kar sem zaznavala. Več kot pol leta sem se 3x dnevno za nekaj minut osredotočila na dihanje in vadila meditiranje. Sproti sem si zapisovala misli, slike, datume, barve, predmete, ki so se mi pojavili. Vedela sem, da to ni bilo iz uma, ker jaz na tak način ne razmišljam. Poleg tega je občutek prisotnosti »tistega nekaj« tako močan, da ga ni bilo moč ignorirati. Uvide sem prejemala v obliki simbolov, katere sem potem s časom ravno zaradi zapisovanja razvozlala. Enako je bilo s knjigo Preprosto o tebi, kot Duši. Na začetku sem prejela nekaj besedila, ki se je kar zlilo na papir. Na srečo sem redoljubna in sem vedno vse kronološko zapisovala. S časom sem prepoznala »tisto nekaj«, energijo, ki mi je predala besedilo. Poleg čutenja sem opazila, da imajo prejeta besedila in slike skupno rdečo nit. Očitno je bilo, da je to del nečesa. Čez čas sem tako kot predhodno besedilo prejela tudi energijsko sporočilo, v katerem je bilo jasno »povedano«, da bo to knjiga.
V knjigi govorite o duši in notranjem bistvu človeka – kako bi na najpreprostejši način razložili, kaj za vas pomeni “biti duša”?
Duša je naša esenca, mi smo del Duše. Duša je energija, ki jo vsak človek zaznava. Človek je čuteče bitje in zaznava paleto čustev. Nobeno od teh čustev ni oprijemljivo. Prav tako nobenega ne vidimo, a hkrati ne dvomimo o njihovem obstoju. In ne samo, da močno verjamemo v njihov obstoj, velikokrat je čustvo, kot je npr. strah, tako močno, da posameznika ohromi in mu dobesedno skoraj ukrade dih življenja. Duša je tisti notranji glas, ki je vedno na dosegu ene same misli, ene želje po povezavi. Duša je človekova »mati«, je »oče«. Če si vzamete nekaj minut na dan in se zazrete v ogledalu v svoje oči, boste s časom zaznali »tisto nekaj«. In to je Duša. Ta stik, ki se ga z besedami ne da opisati.
S kakšnimi notranjimi vprašanji ali dvomi se ljudje po vaših izkušnjah najpogosteje srečujejo, ko začnejo raziskovati sebe?
Dvom je tisti prvi »prijatelj«, ki ga spoznamo, ko začnemo raziskovati sebe. Zunanja okolica je izjemno glasna in močna. Način življenja je organiziran tako, da se večina ljudi bori iz dneva v dan za obstoj in golo preživetje. Desetletja (odvisno, koliko ste stari v tem trenutku) so nas vsi učili, kako nemočni smo, kako drugi znajo bolje, kako imamo premalo časa, znanja, energije, denarja … Vedno so nas učili, kako naj bomo pozorni na naše razlike (na vero, kulturo, jezik, navade, oblačila z blagovnimi znamkami, avtomobile, hiše …), tekmovati z drugimi in ne sodelovati, zato pogosto v vsakem vidimo tekmeca ali sovražnika in ne posameznika, ki si želi ljubezen, radost, varnost in obilje tako kot jaz, ti. Dvomimo, da smo sposobni spoznati sebe in živeti življenje v skladu z Dušo, kar preprosto pomeni živeti ga v skladu s tistim, kar znotraj sebe čutim.
Dvom odstraniš tako, da začneš sebi verjeti bolj kot drugim. Testiraš notranji glas, intuicijo in spremljaš, kako se stvari izidejo. Tako raziskuješ sebe in hkrati spoznavaš lastno notranjo moč.
Zmešnjava je drugi faktor, ki se pojavi, ker začenjamo spreminjati mišljenja in prepričanja, katera smo desetletja živeli in jih večina naše okolice še vedno živi. Dovolite si biti rahlo zmedeni. A v tej zmedenosti spremljajte, kaj se vam dogaja. Opazujte odzive telesa, čustvene reakcije, bolečine na fizičnem nivoju, neprijetne občutke, ko ste z nekom ali v nekem prostoru. Vse to se začne bolj kazati v vašem življenju, ker ste osredotočeni in ne zmedeni. In ravno v tem je paradoks. Zunanja okolica bi rekla zmedenost, zmešnjava, a v resnici ste dvignili prah, ki se bo počasi vsedel na svoje mesto. Čas transformacije je tretji dejavnik, katerega bi na tem mestu rada omenila. Pomemben je, ker ljudje pogosto prehitro obupajo in se krivijo. Bodite prijazni do sebe z naslednjo mislijo: »Ne morem spremeniti vsega takoj, kar so me učili desetletja.«
Kako ločite med glasom ega in glasom intuicije v vsakdanjem življenju – in ali se ju je po vašem mnenju res mogoče jasno naučiti razlikovati?
Seveda se ju da ločiti. Po mojih izkušnjah razlikovanje zahteva iskrenost do sebe. Če ste resnicoljubni do sebe, je pot na začetku trnova, ker stvari šele spoznavate in marsikaj se bo pojavilo, kar vam oz. vašemu umu ne bo všeč. Kasneje je pot lepo tlakovana in sem ter tja naletite na kakšno luknjo, katero je potrebno zakrpati, ali pa na kakšno drugo oviro, katera je tam za vas, da jo prepoznate in ugotovite, čemu služi.
Prav vse se dogaja za vasin ne vam! Ko to razumemo, smo na pol poti. Takrat stopimo iz vloge žrtve in smo opazovalci lastnih občutkov, zaznav in odzivov. In tu je iskrenost potrebna.
Ko nekaj naredim iz srca in sem ob tem zadovoljna ter mirna, je to glas intuicije. Ko pa delujem iz strahu, nemira, ljubosumja ali kakšnega drugega negativnega čustva, je to ego. To sta vibraciji, ki se močno razlikujeta. Na vas je, da ste pozorni in iskreni pri vprašanju: »Zakaj sem se tako odzval?«
Knjiga nosi zelo intimen in duhoven ton – komu je bila v prvi vrsti namenjena in kako si želite, da bi jo bralec doživel?
Energijsko sporočilo je, da je vse, kar dobim, v prvi vrsti namenjeno meni. Šele ko ponotranjim in to živim, gre vse »lahko« naprej. Nežen priročnik je za vsakega, ki mu je že ob branju tega besedila toplo pri srcu, ki bi rad začutil notranji mir in ga tudi živel. Mravljinci po telesu, rahlo ščemenje, toplina ali hlad so tisti znaki, kjer vam energija Duše skozi vaše telo želi potrditi, da ste na pravem mestu. V življenju ni naključij, je le sinhronizacija dogodkov, so Dušni dogovori. Knjiga je za tistega, ki jo začuti, v njem besedilo nekaj prebudi, energija potrdi in ob tem začuti toplino in ljubezen, ki jo je težko ubesediti.
Ali verjamete, da lahko človek z zavestnim delom na sebi res spremeni svoje življenje, ali gre bolj za sprejemanje tega, kar je?
Ne samo da verjamem, to spodbujam. Zato knjiga, zato vse moje objave na internetni strani, na YouTube kanalu. Sprememba posameznika je moje poslanstvo – pokazati različne poti in tista, ki »zabrenka«, tisto izbere. Čas je, da človek spozna svojo notranjo moč, svojo veličino. Čas je, da se začnemo dobro počutiti v lastni koži, ljubiti sebe in druge ter živeti v skladu z notranjim občutkom in vodstvom Duše, torej Dušnim poslanstvom.
Kaj bi danes povedali nekomu, ki je na začetku svoje poti iskanja sebe in morda čuti zmedo ali dvom?
Samo začnite s poslušanjem intuicije. Bodite prijazni do sebe. Zapisujte si misli, ki švignejo. S časom bodo dobile smisel. Še ena zelo pomembna stvar pri raziskovanju sebe obstaja in sicer: ko začnete z raziskovanjem, tega ne delite z nikomer. Razen če nimate nekoga, ki to razume ali pa vas brezpogojno podpira. Raziskovanje sebe je grajenje lastnega notranjega stebra. V začetni fazi še ni utrjen in vsaka rahlo močnejša energija od tiste, ki jo gradite, ga bo zrušila.