Obstajajo meseci, ki pridejo in minejo. In obstajajo meseci, ki pustijo pečat v duši. Junij je eden izmed njih. Njegova energija ni glasna. Ne kriči po pozornosti. Ne sili nas v hitre odločitve. Namesto tega nas vabi v nekaj veliko globljega: v stik s samim seboj. Po intenzivnih mesecih, polnih sprememb, informacij in zunanjega dogajanja, junij prinaša drugačno vibracijo. Kot da bi vesolje za trenutek upočasnilo korak in reklo: »Poslušaj. Kaj zares čutiš? Kaj zares potrebuješ?«

Astrologi govorijo o obdobju čustvenega zdravljenja, vračanja k srcu in ustvarjanja novih temeljev. V ospredje prihajajo odnosi, družina, dom, občutek pripadnosti in predvsem vprašanje, ali živimo v skladu s svojo resnico. Posebnost junija je tudi poletni solsticij, trenutek, ko svetloba doseže svoj vrhunec. Že stare civilizacije so verjele, da se takrat odprejo vrata med vidnim in nevidnim svetom. Solsticij ni le astronomski pojav. Je simbol notranje svetlobe. Opomin, da tudi v nas obstaja sonce, ki ga pogosto zakrivajo strahovi, dvomi in stare zgodbe.
Zanimivo je, da numerologija letošnji junij opisuje kot mesec energije števila šest. To je število ljubezni, harmonije, nežnosti in zdravljenja. Kot bi nas življenje želelo naučiti, da največja moč ni v nadzoru, temveč v sprejemanju. Da ni vsega treba osvojiti, popraviti ali razumeti. Nekatere stvari je treba preprosto začutiti. Junij bo zato za mnoge čas velikih notranjih spoznanj. Nekateri bodo ugotovili, da so prerasli stare odnose. Drugi bodo začeli bolj ceniti svoj mir. Tretji bodo začutili željo po spremembi, ki je že dolgo tiho čakala v ozadju.

Močno energijo prinaša tudi tako imenovana Jagodna luna ob koncu meseca. Njena simbolika je povezana z dozorevanjem. Ne gre več za sajenje semen, ampak za trenutek, ko lahko prvič vidimo sadove vsega, kar smo v zadnjih mesecih ustvarjali. To je luna, ki prinaša jasnost. Tisto vrsto jasnosti, ki pride tiho in brez opozorila. Nenadoma vemo. Nenadoma čutimo. Nenadoma ni več potrebe po dokazih.
Morda je prav to največje sporočilo junija. Ni nam treba hiteti. Ni nam treba vedeti vseh odgovorov. Ni nam treba biti popolni. Dovolj je, da ostanemo povezani s sabo.

Junij nas uči, da prava rast ni vedno vidna navzven. Včasih se zgodi v tišini. V trenutkih, ko zjutraj pijemo kavo in opazujemo sončni vzhod. V dolgih pogovorih. V objemih. V odpuščanju. V odločitvi, da izberemo sebe. To je mesec, ko se srce spomni svoje poti. In ko svetloba zunaj nas prebudi svetlobo znotraj nas.













Pusti odgovor